Anton Slodnjak: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp AWB |
|||
Vrstica 10:
[[Slika:Anton Slodnjak 1930s.jpg|thumb|right|Anton Slodnjak med letoma 1930 in 1939]]
Anton Slodnjak se je ukvarjal z raziskovanjem slovenske književnosti. Udeleževal se je mednarodnih [[Slavistični kongres|slavističnih kongresov]] in sestankov na [[Dunaj]]u (1950), v [[Berlin]]u (1955), [[Beograd]]u (1955, 1957), [[Celovec|Celovcu]] (1955), [[Rim]]u (1955), [[Varšava|Varšavi]] (1956), [[Moskva|Moskvi]] (1958), [[Göttingen]]u (1962) in Kölnu (1964), kjer je predstavljal referate o slovenski [[Slovenska romantika|romantiki]] in [[Moderna|moderni]] (predvsem o [[Ivan Cankar|Cankarju]] in [[France Prešeren|Prešernu]]). Predaval je na [[Ljudska univerza|Ljudski univerzi]], v [[Prosvetno društvo|prosvetnih društvih]] ([[Zagreb]], [[Reka]]), na seminarjih za inozemske slaviste ([[Bled]], Zagreb, 1950–60), bil predsednik in od 1956 častni član [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], od leta 1950 je bil znanstveni sodelavec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], od 1967 pa njen redni član. Pisal je sestavke o [[Poljska književnost|poljski književnosti]], prevajal dela iz poljščine, pisal tudi gospodarskopolitične članke.
V esejističnih razpravah se je loteval skoraj vseh obdobij slovenske literarne preteklosti in njihovih predstavnikov (pisal je o [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]], [[Stanko Vraz|Stanku Vrazu]], [[Janko Kersnik|Janku Kersniku]], [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]] in drugih). Podajal je preglede slovenskega ustvarjanja po pokrajinah, bil pa je tudi eden prvih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki je v [[Dnevni tisk|dnevnem]] in [[Revialni tisk|revialnem tisku]] s poljudnim načinom pisanja skušal približati [[Slovenska književnost|slovensko književnost]] širšemu krogu bralcev.
| |||