[[Pravo]] je študiral na [[Dunaj]]u, kjer je [[1898]] promoviral. Leta [[1902]] je v [[Ljubljana|Ljubljani]] odprl odvetniško pisarno. Leta [[1911]] je bil kot kandidat [[Narodno narpednanapredna stranka|Narodno napredne stranke]] izvoljen v dunajski [[ReichsratDržavni zbor (AvstrijaAvstrijsko cesarstvo)|državni zbor]]. Dejavno je sodeloval v [[deklaracijskomajniška gibanjedeklaracija (1917)|deklaracijskem gibanju]]. Leta [[1918]] je bil soustanovitelj [[JDSJugoslovanska demokratska stranka|Jugoslovanske demokratske stranke]], po razcepu v stranki pa so starini pod njegovim vodstvom [[1923]] obnovili Narodno napredno stranko; ta se je [[1924]] združila s slovenskim delom [[NRS]]. Leta [[1921]] je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet, v katerem je ostal do [[1942]]. Kot publicist je sodeloval pri več listih, zasedal je vodstvene položaje v več kulturnih ustanovah, 1922–24 je bil starosta [[Jugoslovanska sokolska zveza|Jugoslovanske sokolske zveze]]. Bil je upravni svetnik [[Kranjska hranilnica|Kranjske hranilnice]] in član ([[1931]]–[[1935]]1931–1935 predsednik) upravnega odbora [[Hranilnica Dravske banovine|Hranilnice Dravske banovine]]. V letih [[1932]]–[[1935]]1932–1935 je bil [[senator]]. Od februarja do decembra 1935 je bil ljubljanski [[župan]] in nato do junija [[1942]] [[podžupan]]. Zaradi sodelovanja z [[Osvobodilna fronta|OF]] je bil v letih [[1944]]–[[1945]]1944–1945 zaprt v ljubljanskih zaporih.
==Viri==
*{{SBL|2441}}
* Vladimir Ravnihar, ''Mojega življenja pot : Spomini dr. Vladimirja Ravniharja'', ur. [[Janez Cvirn]] et al. Ljubljana, 1997.
