Tomo Brejc: Razlika med redakcijama

Tomo Brejc je pred [[italija]]nskim [[fašizem|fašizmom]] emigriral v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]], nato odšel v [[Avstrija|Avstrijo]] in tam leta [[1929]] postal član ''Komunistične partije Avstrije''. Po vrnitvi v Jugoslavijo je bil leta [[1932]] kot član partije aretiran in poslan na robijo v [[Sremska Mitrovica|Sremsko Mitrovico]]. Po vrnitvi iz zapora je v Ljubljani organiziral ''Zvezo gradbenih delavcev'' in [[1936]] veliko [[stavka|stavko]] gradbenih delavcev; nato so ga oblasti kot italijanskega državljana izgnale. Kot partijski instruktor je odšel med izseljence v [[Francija|Francijo]], kjer je nekaj časa [[urednik|urejal]] [[časopis]] ''Glas izseljencev''. Jeseni [[1939]] se je vrnil v Slovenijo in delal v ilegalni partijski tehniki, bil instruktor CK [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] v [[Trbovlje|Trbovljah]] in član [[sindikat|sindikalne]] komisije pri CK KPS. Po [[okupacija|okupaciji]] Jugoslavije leta [[1941]] je kot član vojnega komiteja in kasneje pokrajinskega komiteja KPS za [[Gorenjska|Gorenjsko]] sodeloval pri organizaciji oboroženega upora, neposredno zlasti v [[Kamniško okrožje|kamniškem okrožju]]. Od pomladi do jeseni [[1942]] je bil sekretar pokrajinskega komiteja KPS za [[Slovensko primorje]] in [[Trst]]. V Trstu je bil aretiran in zaprt. Po prihodi iz zapora februarja [[1944]] je postal član pokrajinskega komiteja KPS in tajnik pokrajinskega odbora [[Osvobodilna fronta|OF]] za Slovensko primorje, delal v osdrednjih organih [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], bil urednik ''Delavske enotnosti'', v zadnjih mesecih vojne pa je ponovno deloval v pokrajinskih vodstvih KPS in OF za Slovensko primorje in bil sekretar ''Enotnih sindikatov v Trstu''. Po osvoboditvi je bil republiški zvezni poslanec v [[Beograd]]u, [[minister]] v [[vlada|vladi|]] Ljudske republike Slovenije. Brejc je bil med soustanovitelji [[Slovenska izseljenska matica|Izseljenske matice]] in njen predsednik ter glavni urednik [[Ljudska pravica (časopis)|Ljudske pravice]].