Pavle Žaucer: Razlika med redakcijama

dodanih 35 zlogov ,  pred 9 leti
m
Klasično gimnazijo je obiskoval v [[Maribor]]u in tam 1934 [[matura|maturiral]]. Po maturi je v [[Zagreb]]u študiral agronomijo in 1940 [[diploma|diplomiral]]. Do aprila 1941 je delal v [[laboratorij]]u Tovarne dušika Ruše. Že kot gimnazijec se je opredelil za napredno delavsko gibanje in bil 1932 sprejet v [[SKOJ]], 1936 pa v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. V Zagrebu je deloval v Akademskem klubu Triglav in Klubu študentov pacifistov. V času [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] je ilegalno vodil prostovoljce čez mejo v [[Karavanke|Karavankah]], [[Kamniško Savinjske Alpe|Kamniških Alpah]] in bližini Maribora in bil zaradi tega tudi nekaj časa zaprt, v letih 1938–1940 je bil med organizatorji narodnoobrambnih taborov.
 
Ob okupaciji je bil z materjo zaprt in izseljen v [[Srbija|Srbijo]] (Vračevšnica pri Gornjem Milanovcu; mater so 1944 ubili [[četniki]]), kjer je med izseljenimi Slovenci organiziral odbore [[Osvobodilna fronta|OF]] in odhode v partizane. Poleti 1941 se je tudi sam pridružil partizanom v Takovskem bataljonu, bil pomočnik [[politični komisar|komisarja]] v Čačanskem odredu, po formiranju slovenske čete Ivan Cankar novembra 1941 pa je postal njen komisar. Jeseni je sodeloval v boju za Užiško republiko, nato se s preživelimi slovenskimi borci vključil v 1. proletarsko brigado. 1941/1942 se je kot četni komisar udeležil legendarnega igmanskega pohoda, do oktobra 1942 bil v zaščitni četi [[NOV in POJ]] v Foči, nato poslan v Slovenijo v Glavni štab [[NOV in POS]], od tod na Štajersko. Od novembra 1942 do junija 1943 je bil sekretar koroškega okrožja, nato član Pokrajinskega komiteja [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] za severno Slovenijo. Leta 1943 je bil na [[Kočevski zbor|Kočevskem zboru]] izvoljen v [[Slovenski narodnoosvobodilni odbor]], 1944 se udeležil zasedanja [[OFOsvobodilna fronta|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] v [[Črnomelj|Črnomlju]]. Od marca 1944 do kapitulacije [[Tretji rajh|Nemčije]] je bil sekretar oblastnega komiteja KPS za [[Koroška|Koroško]].
 
Po vojni je do marca 1947 politično delal na Koroškem, nato se je v zunanjem ministrstvu pri vladi [[FLRJ]] ukvarjal z vprašanji [[Trst]]a in [[Svobodno tržaško ozemlje|cone B STO]] in bil med drugim jugoslovanski veleposlanik v [[Haag]]u (1948-1950), glavni direktor kemične industrije [[Ljudska republika Slovenija|LRS]] in predstavnik vlade FLRJ v Vojaški upravi Jugoslovanske armade v coni B STO v [[Koper|Kopru]] (1953-1954). Kot direktor Kmetijskega inštituta Slovenije (1954-1958) je med drugim organiziral selekcijsko službo v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] in vrtnarstvu in uvedel več ukrepov za izboljšanje pridelovalnih in rejskih postopkov. Nato je bil predsednik republiškega zbora Skupščine LRS (1958-1962) in [[sodnik]] [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča]] [[Socialistična republika Slovenija|SRS]] (1963-1974). Bil je tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in Jugoslavije (1958-1966) in častni član Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije in Jugoslavije.
360.301

urejanje