Ivan Cankar: Razlika med redakcijama

odstranjenih 74 zlogov ,  pred 9 leti
m
pnp AWB
m (vrnitev sprememb uporabnika 90.157.167.37 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik)
m (pnp AWB)
Rodil se je na [[Vrhnika|Vrhniki]] v hiši Na klancu kot osmi otrok [[obrtnik|obrtniško]]-proletarske [[družina|družine]]. Oče je služil kruh kot krojač, kjer pa se ni dolgo obdržal in je prekinil [[proizvodnja|proizvodnjo]] ob prihodu [[trgovina|trgovine]] s konfekcijo na Vrhniko. Zapustil je družino in odšel delat v [[Bosna|Bosno]]. Mati je težko preživljala družino, imela je srečo, da ji je pri tem pomagala vrhniška gospoda. Leta [[1882]] se je Cankar vpisal v [[osnovna šola|osnovno šolo]] na vrhniškem hribu. Z odličnim uspehom se je leta [[1888]] s pomočjo vrhniških veljakov vpisal na [[ljubljanska realka|ljubljansko realko]]. Stanovanje je dobil pri očetovem bratrancu Šimnu, a se je pozneje od njega zaradi pomanjkanja denarja odselil in si poiskal cenejše stanovanje. Čeprav je zelo stradal, je kdaj pa kdaj odšel med počitnicami v [[Pulj]], kjer je imel sorodnike.
 
Po [[matura|maturi]], ki jo je opravil leta [[1896]], je odšel na [[Dunaj]] študirat [[stavbarstvo|stavbarstvo]]. Kmalu si je premislil in se prepisal na [[slavistika|slavistiko]]. Ob tem je tudi izgubil podporo kranjskega deželnega zbora, ki je znašala 20 goldinarjev. Leta [[1897]] se je preselil v [[Pulj]], ker mu je umrla mati. Čez čas se je vrnil na Dunaj, kjer je ostal do leta [[1909]]. Dve leti prej ([[1907]]) je sicer hotel vstopiti v politiko kot kandidat socialdemokratov na deželnih [[volitve|volitvah]], a mu ni uspelo. Po odhodu z Dunaja je živel v Sarajevu, pri bratu - duhovniku, pozneje pa se je dokončno preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]].
 
[[12. maj]]a [[1913]] je imel v ljubljanskem Mestnem domu znamenito predavanje ''Slovenci in Jugoslovani'', po katerem je bil aretiran zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo. Naslednje leto je bil nato znova aretiran, tokrat na Vrhniki, zaradi domnevnih simpatij do [[Srbi|Srbov]]. Ne da bi zadevo preiskali, so ga zaprli na [[Ljubljanski grad]], od koder je bil izpuščen šele [[9. oktober|9. oktobra]]. Medtem mu je v avgustu umrl oče. Leto pozneje je odšel k vojakom v [[Judenburg]] na Zgornjem [[Štajerska|Štajerskem]], kjer so ga po enem mesecu odpustili zaradi bolezni.
 
Poleti [[1918]] je nekaj časa prebival na [[Bled|Bledu]]u, proti koncu oktobra pa je padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Umrl je v [[Cukrarna (Ljubljana)|Cukrarni]] v Ljubljani. Pokopali so ga na [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|ljubljanskih Žalah]] v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi [[Josip Murn]], [[Dragotin Kette]] in [[Oton Župančič]].
 
== Ustvarjanje ==
Leta [[1900]] se je v pismu [[Zofka Kveder|Zofki Kveder]] odpovedal [[dekadenca|dekadenci]] in se zavzel za socialno angažirano književnost. Naslednje leto je izšla njegova satirična komedija ''[[Za narodov blagor (Cankar)|Za narodov blagor]]'', ki obravnava takratno politično dogajanje na Slovenskem. Leta [[1902]] je izšel roman ''[[Na klancu (Cankar)|Na klancu]]'', ki velja za Cankarjevo najobsežnejše literarno delo in je posvečen spominu pisateljeve matere. Nekatere poteze v romanu so vzete iz avtorjevega lastnega življenja, zgodba pa opisuje boj propadle obrtniške družine za preživetje - v romanu najbolj izstopajo prvine [[simbolizem|simbolizma]] ter [[naturalizem|naturalistična]] ideja o dedni determiniranosti, eno od poglavij pa je zastavljeno precej dekadenčno (Franckino doživetje s slikarjem). Še istega leta je izšla tudi prva v vrsti Cankarjevih političnih dram, ''[[Kralj na Betajnovi (Cankar)|Kralj na Betajnovi]]'', ki obravnava izkoriščanje in upor malega človeka.
 
V delih ''[[Gospa Judit (Cankar)|Gospa Judit]]'' in ''[[Hiša Marije Pomočnice|Hiša Marije Pomočnice]]'' (oboje [[1904]]) je Cankar obračunal še z zadnjimi vplivi [[dekadenca|dekadenčnega]] [[senzualizem|senzualizma]] in [[naturalizma]], leta [[1907]] pa je kot program k svoji predvolilni kampanji za [[Jugoslovanska socialdemokratska stranka|Jugoslovansko socialdemokratsko stranko]] napisal svojo najbolj znano povest, ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica (Cankar)|Hlapec Jernej in njegova pravica]]'', ki simbolično predstavlja boj zatiranega delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Kljub volilnemu neuspehu je politično udejstvovanje nadaljeval v obliki razprav in predavanj - najbolj znano predavanje je imel leta [[1913]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], z naslovom ''Slovenci in Jugoslovani'', v katerem govoru pa se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Naslednje leto so začele v ''Slovanu'' izhajati črtice z motivi mladostnih spominov, ki so leta [[1920]] posmrtno izšli v zbirki ''[[Moja mladost (Cankar)|Moja mladost]]''.
 
Na Cankarjevo zadnje obdobje je kot na mnoge evropske pisce močno vplivala [[1.prva svetovna vojna]]. V ''[[Podobe iz sanj (Cankar)|Podobah iz sanj]]'', svoji zadnji zbirki črtic, ki je kakor ''Moja mladost'' posthumno izšla leta 1920, je viden močan premik k [[simbolizem|simbolističnemu]] [[ekspresionizem|ekspresionizmu]] (zlasti črtici ''[[Gospod stotnik]]'' ter ''[[Kostanj posebne sorte (Cankar)|Kostanj posebne sorte]]'').
[[Slika:ŽALE - moderna.jpg|thumb|250px|Grob slovenske moderne na ljubljanskih Žalah]]
Ivana Cankarja mnogi proglašajo za največjega [[seznam slovenskih pisateljev|slovenskega prozaista]], skupaj s [[Slavko Grum|Slavkom Grumom]] pa je nedvomno tudi eden najboljših [[seznam slovenskih dramatikov|slovenskih dramatikov]]. Na tak ali drugačen način je vplival na vse kasnejše rodove [[slovenska književnost|slovenske književnosti]], morda le z izjemo [[modernizem|modernizma]] [[1960.|60. let 20. stoletja]]. [[Socialni realizem|Socialni realisti]] (zlasti [[Prežihov Voranc]]) so se močno naslonili na lik »cankarjanske matere«, ki ga je Cankar vpeljal z romanom ''Na klancu'' ter zbirko črtic ''[[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]''. Njegove politične ideje so navdušile mnoge, po njem pa se je odkrito zgledoval [[Srečko Kosovel|Srečko Kosovel]], ki je na enem od angažiranih predavanj po Cankarjevem zgledu dobil prehlad, iz katerega se je razvilo zanj usodno [[meningitis|vnetje možganske opne]]. Cankar je umrl leta 1918 zaradi pljučnice. Letnica 1918 zato velja za konec obdobja slovenske [[moderna|moderne]].
[[Slika:Bankovec 10000-2000-front.jpg|thumb|left|150px|Bankovec za 10.000 SIT]]
Po Cankarju sta poimenovani kulturni ustanovi [[Cankarjev dom, Ljubljana|Cankarjev dom]] v Ljubljani in [[Cankarjev dom, Vrhnika|Cankarjev dom]] na Vrhniki, njegovo ime nosijo številne ceste ali ulice v slovenskih mestih, po njem pa je poimenovan tudi del ljubljanskega hriba Rožnik ([[Cankarjev vrh]]). Cankar je bil upodobljen na [[bankovec|bankovcu]] za 10.000 [[slovenski tolar|SIT]].
 
== Psevdonimi ==
Ivan Cankar je za svoje pisateljsko delo uporabljal številne [[šifra|šifre]] in [[psevdonim|psevdonime]]e. Značilni so predvsem za zgodnja leta njegovega ustvarjanja, ko se je kot umetnik še iskal. Po pričevanju brata Karla je izmišljena literarna imena pogosto menjaval pri objavah v [[časnik|časniku]]u ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]'', ker ni želel, da bi ljudje vedeli, da on kot brezverski študent sodeluje pri [[katolištvo|katoliških]] listih, tako je za veliko večino umetniških imen značilno, da jih je uporabil samo enkrat:
* šifre pravega imena: C.I. - Iv.C-r - I.C;
* stalni psevdonimi in šifre: Trošan - Ivan Saveljev - Ivan Gradar - T. - Iv.Gradar - I.G.(J.G.) - A.B. - Saveljev - Evstahij;
* ''[[Kurent (Cankar)|Kurent]]'' (povest) ([[1909]])
* ''[[Sosed Luka]]'' (novela) ([[1909]])
* ''[[Za križem ]]''(novele) ([[1909]])
* ''[[Troje povesti]]'' (povesti) ([[1911]])
* ''[[Volja in moč]]'' (novele) ([[1911]])
360.301

urejanje