Hotiza: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 133:
 
== Učni hram ==
Leta 1886 so na pobudo in na stroške vaščanov odprli poslopje enooddelčne [[RKC|rimokatoliške]] ljudske šole. Prej so šolarji obiskovali madžarsko šolo na Kapci. Prvi učitelj je bil med leti 1868-1888 György Molnár. Požar leta [[1914]] je zgradbo močno poškodoval, zato so jo prenovili, dozidali še eno učilnico in tako je bila šola dvooddelčna. Pouk je potekal v madžarščini, le [[verouk]] je bil v slovenščini. Med [[1.prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] otroci skoraj niso hoteli v šolo, ker so bili v zgradbi nameščeni razni vojaki. Po temeljitem popravilu se je pričel reden pouk šele leta 1920/21. Prvi upravitelj po vojni je bila Janoš Habect, nato Josip Aničič, po letu 1923 pa Izidor Horvat, ki se je rodil v [[Žižki]]h. Po premestitvi Horvata sta upravitelja Avrelij Rajc (1931-34) in Jožica Kotnjek do 1941. Med okupacijo so učitelje »prišleke« izgnali iz Prekmurja. Poučevali so József Horváth, Ana Graf, Terezija Tanai. Deloma so poučevali slovensko. Po osvoboditvi se je vrnila Jožica Kotnjek, za njo pa še več slovenskih učiteljic. Leta 1922 je šola postala triooddelčna, leta 1934 pa je postala štirioddelčna.
S prostovoljnim delom vaščanom in sredstvi [[KS]] je bila zgradba leta [[1993]] obnovljena. Med [[Vojna za Slovenijo|vojno za Slovenijo]] leta 1991 so bili v njej nameščeni pripadniki [[Teritorialna obramba Slovenije|Teritorialne obrambe Slovenije]].
Trenutno je v njej [[vrtec]], sedež ''Društva mladih Hotiza'', ter knjižnica.