Četrtna skupnost Trnovo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pnp AWB
Vrstica 11:
Trnovsko predmestje je bilo dolgo znano po nizki gradnji in hišah z velikimi zelenjavnimi vrtovi, ki so oskrbovali ljubljansko tržnico. Po tem predelu se imenuje tudi vrsta [[solata|solate]], (danes že skoraj izumrla) [[trnovska ledenka]]. Ko se je mestna infrastruktura začela pomikati proti Trnovemu, so v [[1970.|70-ih]] letih 20. stoletja izginile še zadnje kmetije, odrejena je bila prepoved gojenja rejnih živali (takrat so poleg Trnovske cerkve zaprli še zadnji [[hlev]] z [[goved]]om). Število [[branjevka|branjevk]], ki ob [[Ljubljanica|Ljubljanici]] z ročnimi vozički dovažajo zelenjavo na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikov trg]], vsako leto upada. V začetku [[1980.|80-ih]] let 20. stoletja so bili zgranjeni visoki stanovanjski bloki ob Ziherlovi in Karunovi ulici in močno spremenili podobo predmestja. Tako je najbolj slikovita in obiskana Eipprova ulica ob potoku [[Gradaščica]], kjer je zasajen drevored starih [[kostanj]]ev in se nahaja več gostinskih ponudnikov.
 
Pred [[2.druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bila na Ziherlovi ulici zgrajena tudi stavba telovadnega društva [[Sokol (društvo)|Sokol]], kasneje ''Partizan Trnovo'', leta 2005 preimenovan v ''Dom Cirila Staniča''. ([[Ciril Stanič]] je bil arhitekt stavbe in dolgoletni telovadni vaditelj.)
 
Tradicionalni trnovski predeli so [[Krakovo]], [[Kolezija]], Kern, [[Mirje, Ljubljana|Mirje]], Gmajna, Mestni Log, Sibirija in [[Rakova Jelša]].
Vrstica 26:
 
{{Četrtne skupnosti Ljubljana}}
 
 
{{ljubljana-stub}}