Pavle Žaucer: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Življenje in delo: pnp AWB |
m →Življenje in delo: pnp AWB |
||
Vrstica 18:
Ob okupaciji je bil z materjo zaprt in izseljen v [[Srbija|Srbijo]] (Vračevšnica pri Gornjem Milanovcu; mater so 1944 ubili [[četniki]]), kjer je med izseljenimi Slovenci organiziral odbore [[OF]] in odhode v partizane. Poleti 1941 se je tudi sam pridružil partizanom v Takovskem bataljonu, bil pomočnik [[politični komisar|komisarja]] v Čačanskem odredu, po formiranju slovenske čete Ivan Cankar novembra 1941 pa je postal njen komisar. Jeseni je sodeloval v boju za Užiško republiko, nato se s preživelimi slovenskimi borci vključil v 1. proletarsko brigado. 1941/1942 se je kot četni komisar udeležil legendarnega igmanskega pohoda, do oktobra 1942 bil v zaščitni četi [[NOV in POJ]] v Foči, nato poslan v Slovenijo v Glavni štab [[NOV in POS]], od tod na Štajersko. Od novembra 1942 do junija 1943 je bil sekretar koroškega okrožja, nato član Pokrajinskega komiteja [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] za severno Slovenijo. Leta 1943 je bil na [[Kočevski zbor|Kočevskem zboru]] izvoljen v [[Slovenski narodnoosvobodilni odbor]], 1944 se udeležil zasedanja [[OF|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] v [[Črnomelj|Črnomlju]]. Od marca 1944 do kapitulacije [[Tretji rajh|Nemčije]] je bil sekretar oblastnega komiteja KPS za [[Koroška|Koroško]].
Po vojni je do marca 1947 politično delal na Koroškem, nato se je v zunanjem ministrstvu pri vladi [[FLRJ]] ukvarjal z vprašanji [[Trst]]a in [[Svobodno tržaško ozemlje|cone B STO]] in bil med drugim jugoslovanski veleposlanik v [[Haag]]u (1948-1950), glavni direktor kemične industrije [[Ljudska republika Slovenija|LRS]] in predstavnik vlade FLRJ v Vojaški upravi Jugoslovanske armade v coni B STO v [[Koper|Kopru]] (1953-1954). Kot direktor Kmetijskega inštituta Slovenije (1954-1958) je med drugim organiziral selekcijsko službo v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] in vrtnarstvu in uvedel več ukrepov za izboljšanje pridelovalnih in rejskih postopkov. Nato je bil predsednik republiškega zbora Skupščine LRS (1958-1962) in [[sodnik]] [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča]] [[Socialistična republika Slovenija|SRS]] (1963-1974). Bil je tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije in Jugoslavije (1958-1966) in častni član Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije in Jugoslavije.
Veliko je pisal o prevojnem študentskem gibanju, razvoku partizanstva na Koroškem in povojnem delovanju koroških organizacij. Za svoje delo je prijev več [[odlikovanje|odlikovanj]] in priznanj.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
| |||