Lava: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Pāhoehoe in blazinasta lava
Octopus (pogovor | prispevki)
Lavne tvorbe (delno)
Vrstica 76:
Tok lave pāhoehoe teče ponavadi kot niz majhnih zaobljenih tvorb, ki stalno bruhajo iz razpok v ohlajeni skorji. Lava pāhoehoe tvori tudi lavne cevi, v katerih zaradi zelo majhnih toplotnih izgub ohranja svojo nizko viskoznost. Površina lave ima zelo različen in nenavaden videz. Lava pāhoehoe se lahko na velikih razdaljah od izvira zaradi ohlajanja in povečanja viskoznosti spremeni v lavo aa. Lava pāhoehoe bruha pri temperaturah od 1100 do 1200 °C.
 
====Blazinasta lava====
[[Slika:Pillow lava at Oamaru.jpg|250px|thumb|left|Prerez blazinaste lave (Oamaru, [[Nova Zelandija]])
]]
Vrstica 83:
Viskozna lava se v stiku z vodo hitro ohladi in dobi trdno skorjo. Skorja nato poči, iz razpoke pa izbruhne nova kepa oziroma blazina lave. Proces se ponavlja, dokler se lava ne ohladi. Blazinasta lava je zelo pogosta, saj večino Zemljine površine pokriva voda in je večina ognjenikov v bližini vode ali celo v njej.
{{clear}}
==Lavne tvorbe==
===Ognjenik===
[[Slika:Capulin 1980 tde00005.jpg|thumb|right|Pepelni stožec ognjenika Capulin (Nova Mehika, ZDA)]]
[[Slika:Kipuka1.jpg|thumb|right|Kipuka pod vulkanom Kilauea (Havaji, ZDA)]]
[[Slika:Valle Grande dome.jpg|thumb|right|Z gozdom poraščena lavna kupola v Valle Grande (Nova Mehika, ZDA)]]
{{glavni|Ognjenik}}
Ognjeniki so primarne lavne tvorbe, zgrajene s ponavljajočimi se izbruhi lave in pepela. Po obliki se delijo na
* ščitaste ognjenike s širokimi položnimi pobočji, ki so nastali predvsem z obsežnimi izbruhi relativno tekoče bazaltske lave in
* stratovulkane, ki so zgrajeni iz izmenjajočih se slojev pepela in bolj viskozne lave in so značilni za srednje in felzične lave.
Stratovulkani lahko tvorijo [[kaldera|kaldere]], velike okrogle ali ovalne pogreznjene kraterje, ki nastanejo z delno ali popolno izpraznitvijo vulkanskega ognjišča med velikim eksplozivnim izbruhom. V kalderah lahko kasneje nastanejo jezera in lavne kupole. Kaldere lahko nastanejo tudi brez eksplozivnega izbruha s postopnim vgrezanjem magme, kar je značilno za ščitaste ognjenike.
 
===Pepelni stožec===
Stožci pepela ali žlindre so od 30 do 400 metrov visoki strmi stožci vulkanskega drobirja, ki se nabira okrog manjših ognjeniških dimnikov.<ref>Photo glossary of volcano terms: Cinder cone [http://web.archive.org/web/20070429163808/http://volcanoes.usgs.gov/Products/Pglossary/CinderCone.html]</ref> Pepelni stožci so zgrajeni predvsem iz piroklastičnih snovi, se pravi iz vulkanskega pepela in tufa, medtem ko so stožci žlindre nastali z izbruhi bolj tekoče raztaljene vulkanske žlindre.
 
===Kipuka===
Kipuka je izraz havajskega izvora in pomeni hrib, greben ali staro ognjeniško kupolo, ki jo je popolnoma obdala mlajša lava in je zato podobna otoku. Kipuke so pogosto pokrite z rodovitno zemljo in poraščene in izstopajo iz sicer neprijaznega okolja.
 
===Lavna kupola===
 
==Glej tudi==