Slavonija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m [r2.5.2] robot Dodajanje: an:Eslavonia
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pnp AWB
Vrstica 4:
 
==Slavonija včeraj in danes==
[[Slika: Regnum of Braslav.PNG|thumb|left|200px|Oblast Braslava se je sprva razširjala le južno od Drave; leta 896 se je razširila tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja. Po Ljudevitu Posavskem se je prav v tem času politični vpliv dežele, ki dobi ime Slavonija, za kratek čas najbolj razširil.]]
[[Slika:Croatia_of_TomislavCroatia of Tomislav-slo.PNG|thumb|left|200px|V času hrvaškega vladarja [[Tomislav|Tomislava]]a so [[Hrvati]] proti severu svoj vpliv prvič razširili vse do [[Drava|Drave]]]]
[[Slika: Blaeu 1645 - Sclavonia Croatia Bosnia cum Dalmatiæ parte.jpg |thumb|right|200px|Še leta 1645 je ime Slavonija pomenilo področje severno od Zagreba in zahodno od današnje Slavonije. Na tem zemljevidu Slavonija leži na gornjem levem delu.]]
[[Slika: Historical Croatian dialects in bih and cro 1.PNG|thumb|left|200px|Področje kajkavskega govora se je pred velikimi migracijami v 16. in 17. stoletju ujemalo z ozemljem stare Slavonije]]
 
Zametek stare Slavonije (to je ''dežele Slovanov'') se je po zlomu [[Avari|Avarov]] oblikoval ne celotnem panonskem področju med Savo in Dravo, kjer so od [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] do [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] v 9. stoletju večino časa vladali domači slovanski vladarji, po prihodu [[Madžari|Madžarov]] konec 9. stoletja je stara Slavonija prišla pod madžarsko nadoblast, v 10. stoletju pa je to področje postalo prehodno področje med hrvaškimi in madžarskimi vplivi.<ref>Voje Ignacij (1994):''Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS. Str. 47-48, 53-54.</ref> Področje stare Slavonije se je po prihodu Madžarov skrčilo na področje med Dravo in Petrovo goro, zahodno od reke Karašice in severozahodno od reke [[Vrbas]].<ref>Voje Ignacij (1994):''Nemirni Balkan''. Ljubljana, DZS. Str. 54.</ref><ref>Goldstein Ivo (2008): ''Hrvaška zgodovina''. Ljubljana, Društvo Slovenska matica. Str. 37.</ref> Slovani na področju stare Slavonije so sčasoma razvili posebno obliko govorice, ki jo danes imenujemo [[kajkavščina]]. Na območju Slavonije so bili med leti 1399 in 1456 zelo aktivni tudi [[Celjski grofi]], zlasti [[Herman II. Celjski|Herman II.]] in [[Ulrik II. Celjski|Ulrik II.]].
Vrstica 48:
| [[Đakovo, Hrvaška|Đakovo]] || align=center | 30.092
|-
| [[Požega, Hrvaška|Požega]] || align=center | 28.201
|-
| [[Virovitica]] || align=center | 22.618