Kačji pastirji: Razlika med redakcijama

 

== Telesne značilnosti ==

Največji del glave zasedajo velike [[sestavljeno oko|sestavljene oči]], ki so lahko pri raznokrilih kačjih pastirjih sestavljene tudi iz 30.000 očesc in se na vrhu glave stikajo. Enakokrili kačji pastirji imajo manjše, polkrožne oči, postavljene široko vsaksebi. [[Obustni aparat]] je izoblikovan kot močno grizalo, usmerjeno navzdol, na glavi pa so poleg njih še majhne, neopazne [[tipalnica|tipalnice]]. Glava je nasajena na zelo gibljivem vratu in jo lahko kačji pastirji prosto obračajo. Prvi člen [[oprsje|oprsja]] (predprsje) je majhen in razločen, zadnja dva, ki nosita [[žuželčje krilo|krila]], pa sta zlita skupaj v izrazit ''pterotoraks'' (dobesedno »kriloprsje«). Ta se je z razvojem močno zakrivil nazaj - spodnja površina, kjer izraščajo noge je tako nagnjena naprej, zgornja, iz katere izraščajo krila, pa nazaj. Navzgor in nazaj podaljšan del sredoprsja tako tvori značilen »ščit« pred krili. Nagnjenost spodnje površine pa povzroči, da sta zadnja dva para nog pomaknjena naprej, skupaj s sprednjim parom tvorijo nekakšno košaro. To omogoča kačjim pastirjem, da v letu zagrabijo plen in ga požrejo. Povečana prostornina oprsja pa vsebuje letalne [[mišica|mišice]]. Oba para kril sta si med seboj podobna; krila enakokrilih kačjih pastirjev imajo značilen ozek pecelj, pri raznokrilih pa je zadnji par nekoliko širši od sprednjega. Položaj glavnih [[krvna žila|žil]] je pri vseh kačjih pastirjih podoben, omrežje prečnih žil pa je pri raznokrilih kačjih pastirjih mnogo bolj razvito kot pri enakokrilih. Enakokrili kačji pastirji krila med mirovanjem držijo navpično nad telesom ali rahlo razprta, raznokrili pa vedno povsem razprta. Vsako krilo ima neodvisno [[živec|oživčenje]], zato jih lahko premikajo nesinhrono. Blizu konca kril imajo skoraj vsi kačji pastirji odebeljeno, obarvano celico, [[pterostigma|pterostigmo]]. Zadek je dolg in ozek, v splošnem pri raznokrilih kačjih pastirjih bolj čokat. Zgrajen je iz desetih izrazitih členov z ostanki enajstega. Samci imajo par dobro razvitih okončin na desetem členu, od vseh drugih žuželk pa se ločijo po posebnih [[spolovilo|spolnih organih]] na drugem in tretjem členu zadka. Samice nekaterih vrst imajo [[ovipozitor]] na osmem in devetem členu zadka, mnoge samice raznokrilih kačjih pastirjev pa tako kot samci tudi okončine na desetem členu.

Imajo [[nepopolna preobrazba|nepopolno preobrazbo]] - ličinke so zelo podobne odraslim živalim, le brez kril in [[genitalije|genitalij]]. Živijo pod vodo kjer, dihajo s pomočjo trahealnih [[škrga|škrg]] - tankih plošč [[kutikula|kutikule]] z gostim omrežjem [[vzdušnica|vzdušnic]], ki so pri ličinkah raznokrilih kačjih pastirjev skrite znotraj gub zadka, pri ličinkah enakokrilih pa štrlijo nazaj z zadnjega člena zadka. Spodnja ustna (''labium'') je preoblikovana v pripravo za lovljenje plena - je podaljšana z zgibom v sredini, na koncu pa je par palpov, preoblikovanih v premične klešče. Med mirovanjem je zložena pod glavo in pokriva večino obraza, zaradi česar ji pravimo obrazna maska.

 

 

Mladi odrasli se zadržujejo blizu vodotokov, kjer so se izlegli, mnogo njih ostane tam do konca življenja. Prehranjujejo se z manjšimi [[dvokrilci|mušicami]] in [[komarji]]. So dnevne živali, pri lovu se v celoti zanašajo na [[vid]]. Njihove velike sestavljene oči so zelo občutljive na premike in jim omogočajo, da z močnimi nogami lovijo druge žuželke v letu. Vsako od kril je neodvisno oživčeno, zaradi česar jih lahko premikajo ločeno od ostalih, to pa jim omogoča prave [[akrobacija|akrobacije]] v zraku, vključno z [[lebdenje]]m in letenjem nazaj. Raznokrili kačji pastirji so eni najboljših letalcev med žuželkami, enakokrili pa so šibkejši letalci, ti pogosto ne lovijo plena v zraku, temveč ga pobirajo z rastlinja. Raznokrili kačji pastirji večino življenja preživijo v zraku; na kopnem, največkrat na navpičnih steblih rastlin, samo počivajo, zaradi položaja nog namreč ne morejo hoditi po ravnem. Znani so tudi po tem, da vzpostavijo [[teritorij]], s katerega preganjajo druge kačje pastirje. Teritorialnost se zmanjša samo v obdobju [[parjenje|parjenja]], vendar samo v odnosu do osebkov nasprotnega spola.

[[Slika:MosaikJungferExuvie01.JPG|thumb|left|150px|Zelenomodra deva (''Aeshna cyanea'') ob preobrazbi v odraslo žival]]

Pred parjenjem prenese samec [[sperma|spermo]] iz genitalne odprtine na desetem členu zadka na spolne organe na drugem in tretjem členu zadka. Ko najde ustrezno samico, jo z okončinami na koncu zadka zagrabi za vrat, ona pa zvije zadek in s konico pobere spermo z njegovega. Temu položaju pravimo ''koleselj''. Par lahko v tem položaju tudi leti, večinoma pa med parjenjem mirujeta na rastlinju. Po parjenju lahko samice letijo s samcem v "tandemu" (ko jo on še drži za vrat), pri nekaterih vrstah enakokrilih kačjih pastirjev pa samica v tem položaju že prične odlagati jajčeca.

 

== Ekologija ==

Večinoma so [[tropsko območje|tropske]] živali, saj se morajo za delovanje močnih letalnih mišic dovolj ogreti. Kljub temu mnogo vrst živi tudi v območjih z zmernim podnebjem, največje med njimi pa po velikosti ne zaostajajo veliko za največjimi tropskimi.

 

 

=== Kačji pastirji v Sloveniji ===

V [[Slovenija|Sloveniji]] so kačji pastirji razmeroma dobro raziskana skupina žuželk, ki sta jo prva preučevala že [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazor]] v [[17. stoletje|17.]] in [[Giovanni Antonio Scopoli|Scopoli]] v [[18. stoletje|18. stoletju]]. Slovenski ljubiteljski in profesionalni odonatologi so danes združeni v Slovensko odonatološko društvo, ki koordinira raziskave na našem ozemlju. V Sloveniji živi 73 vrst in podvrst kačjih pastirjev, kar je velika številka, če upoštevamo, da so do sedaj v [[Evropa|Evropi]] našli okoli 130 vrst. Velika pestrost vrst je na našem ozemlju prisotna na račun raznolikosti [[habitat]]ov in razmeroma toplega podnebja. V Sloveniji je po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zaščitenih 24 vrst kačjih pastirjev<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200446&stevilka=2216 Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst]. [[Uradni list Republike Slovenije]] 46/2004.</ref>

 

== Viri in opombe ==

{{opombe}}

<div class="references-small">

* [http://www.josko.org/pravemuhe/kacjipastirji.htm Žuželke pomembne za muharja - kačji pastirji]

 

[[Kategorija:Žuželke]]

[[Kategorija:Živi fosili]]

 

{{Link FA|de}}

[[ar:يعسوبيات]]

[[bar:Augnstecher]]