|binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L]].
}}
'''Navadno proso''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Panicum miliaceum''''') je kulturna rastlina. Divji prednik prosa in njegov geografski izvor nista znana, vendar se je kot kulturna rastlina prvič pojavilo pred približno 7000 leti na območju [[Kavkaz|Kavkaza]]a in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], kar kaže, da so ga neodvisno udomačili na obeh območih hkrati. Danes proso intenzivno pridelujejo v [[Indija|Indiji]], [[Rusija|Rusiji]], [[Ukrajina|Ukrajini]], [[Turčija|Turčiji]], [[Romunija|Romuniji]] in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Proso je [[žito]] brez [[gluten|glutena]]a, zato ga lahko vključimo v prehrano ljudi s [[Celiakija|celiakijo]].
Proso je dobro prilagojeno na rast v različnih [[Prst_Prst (pedologija)|prsteh]] in [[Podnebje|podnebnih pogojih]]. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša [[Suša|sušo]]. Proso ima izmed vseh [[žito|žit]] verjetno najnižje potrebe po vodi. Zaradi tega je odlična poljščina za sušna področja in primerno za [[kmetijstvo brez obdelave tal]]. Proso je [[Enoletnica|enoletna]] rastlina, ki v višino zraste približno 100 centimetrov. [[Klas|Klasje]]je zraste v [[šop|šopkih]]kih. [[Seme|Semena]]na so majhna (premer 2-3 milimetre) in so lahko kremne, rumene, oranžno-rdeče in rjave barve.
== Zgodovina in udomačitev ==
Divji prednik prosa še ni zadovoljivo določen. [[Plevel|Plevelaste]]aste oblike prosa so našli v [[Osrednja_AzijaOsrednja Azija|osrednji aziji]], v območju od [[Kaspijsko_jezeroKaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na zahodu, do kitajske province [[Xinjiang]] na vzhodu in [[Mongolija|Mongolije]] na severu.<ref>Zohary, D. & Hopf, M. (2000). ''Domestication of plants in the Old World'', 3. izdaja. Oxford: Oxford University Press, str. 83.</ref> To vrsto divjega prosa so našli tudi v [[Neolitik|neolitskih]] nahajališčih v [[Gruzija|Gruziji]] (5. in 4. tisočletje pr. n. št.) in na območju poljedeljskih vasi kulture [[Yangshao]] na vzhodu Kitajske. Nedolgo za prvim pojavom v Gruziji se je proso prvič pojavilo tudi v [[Vzhodna_EvropaVzhodna Evropa|vzhodni]] in [[Srednja_EvropaSrednja Evropa|srednji]] Evropi. V naslednjih tisoč letih se je razširilo na območje [[Italija|Italije]], [[Grčija|Grčije]] in [[Iran|Irana]]a. Na [[Bližnji_vzhodBližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] so najzgodnejše dokaze (700 let pr. n. št.) o pridelavi prosa našli v ruševinah mesta [[Nimrud]] v [[Irak|Iraku]]u.
== Uporaba ==
Navadno proso je eno izmed vrst prosa, ki jih ne gojijo v [[Afrika|Afriki]]. V [[Združene države Amerike|ZDA]], nekdanjih državah [[Sovjetska_zvezaSovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in nekaterih državah [[Južna_AmerikaJužna Amerika|Južne Amerike]] ga gojijo predvsem kot [[Krma_Krma (hrana)|krmno]] rastlino.
== Prehranska vrednost ==
Oluščeno zrnje prosa imenujemo prosena [[kaša]]. Je rahlo sladkastega okusa. Starim [[Slovani|Slovanom]] je proso pomenilo simbol rodovitnosti, zato je bila prosena kaša najpomembnejša obredna jed pri ženitovanjih.
Proso vsebuje približno 11% [[beljakovine|beljakovin]]; podobno vsebnosti beljakovin ima tudi [[pšenica]]. Proso je bogato z vitamini skupine B, posebej z [[niacin|niacinom (B<sub>3</sub>)]], [[pirodoksin|pirodoksinom (B<sub>6</sub>)]] in [[Folna_kislinaFolna kislina|folno kislino (B<sub>9</sub>)]], [[Kalcij|kalcijemkalcij]]em, [[Železo|železomželezo]]m, [[Kalij|kalijemkalij]]em, [[Magnezij|magnezijemmagnezij]]em in [[Cink|cinkomcink]]om. Proso ne vsebuje glutena, zato je primerno za pripravo vzhajanega [[Kruh|kruhakruh]]a samo če ga pomešamo s pšenico.
[[File:Miglio.jpg|right|thumb|250px|Prosena kaša]]
==Zunanje povezave==
* [http://www.zveza-ekokmet.si/strani/spletna_ucna_ura/pridelovanje_in_vzgoja_odpornejsih-rastlin.htm Pridelovanje in vzgoja odpornejših rastlin na ekoloških kmetijah]
[[Kategorija:Žita]]
|