Mongoli: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: bo, fa, ga, hak, mn, th, ug Spreminjanje: ja, ml |
m pnp, replaced: → [[Ljudska republika Kitajska| (6) [[Wikipedija:AutoWikiBrowser|AWB |
||
Vrstica 1:
'''Mongoli''' so [[narod]], ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Na svetu živi okoli 10 [[milijon]]ov Mongolov, od tega 2,3 milijona v [[Mongolija|Mongoliji]], 6 milijonov na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in en milijon v [[Rusija|Rusiji]].
[[Mongolščina|Mongolski jezik]] spada v mongolsko skupino [[altajski jeziki|altajskih jezikov]], enako kot npr. [[burjatščina|burjatski]] in [[kalmiščina|kalmiški jezik]].
== Zgodovina Mongolov ==
Mongoli so tisočletja bili [[pastir]]ski [[nomad]]i na prostranem območju ob severnih mejah [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. Živeli so kot rejci [[govedo|goved]], [[ovca|ovac]] in [[konj]] po prostranih travnatih [[planota]]h in [[stepa]]h. Niso se stalno naseljevali, ničesar niso pridelovali. Od živine so dobivali hrano in [[mleko]].
V svetovno zgodovino so vstopili z letom [[1206]], ko so na veliki skupščini mongolske aristokracije izvolili kneza [[Temudžin]]a za velikega kana. Dobil je naslov [[Džingiskan]] (gospodar sveta) in formalno postal vladar vseh ljudstev Mongolije.
Vrstica 16 ⟶ 15:
Vzrokov, zakaj si je tako močno želel združiti mongolska plemena in širiti državo, je več: morda je to bil [[pohlep]] po ozemlju in bogastvu, krvno maščevanje bivšim napadalcem ali pa potreba po samopotrjevanju.
Prvi veliki [[Džingiskan]]ov vojni pohod je bil usmerjen na vzhod proti severni [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]]. Od tod so se usmerili na zahod proti muslimanskim državam. Posamezne fevdalne [[armada|armade]] je drugo za drugo premagal. Ogromna mongolska vojska je spremenila Srednjo [[Azija|Azijo]] v kup ruševin. Upepelili so mogočna milijonska mesta [[Samarkand]], [[Buhara|Buharo]], [[Herat]] in [[Balh]]. Na vzhodu je Džinginskanova vojska prišla vse do reke [[Ind]]. Sočasno pa so prodirali proti severu [[Iran]]a, prek [[Kavkaz]]a pa so vdrli tudi v južne ruske stepe.
== Džingiskanovi nasledniki ==
[[Džingiskan]]ov [[vnuk]] je nadaljeval osvajanja na zahodu. Ustvaril je mogočno državo [[Zlata horda|Zlato hordo]], ki je segala od [[Uralsko gorovje|Ural]]a in Aralskega jezera do [[Donava|Donave]]. V letih od [[1237]] do [[1240]] si je podjarmil celotno [[Rusija|Rusijo]]. [[Rusi]] so tako celih 240 let ostali pod mongolsko oblastjo. Pod mongolskim jarmom je [[Rusija]] vse bolj zaostajala [[Rusija|Rusiji]] so Mongoli začeli z vdori na [[Ogrska|Ogrsko]], [[Poljska|Poljsko]] in v nemški prostor in [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Pri teh roparskih napadih so opustošili cele pokrajine, prebivalce pa deloma pobili, deloma odpeljali v suženjstvo. Evropo so rešili le notranji boji, ki so se začeli med mongolsko aristokracijo.
[[Džingiskan]]ovi nasledniki so nadaljevali z osvajanji osrednje in južne [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], v prednji Aziji so mongolski odredi prihajali do sredozemskega morja. Džingiskanova vojska je premagala tudi [[Iran]], leta [[1258]] pa so zavzeli tudi [[Bagdad]] in tako končali vladavino dinastije kalifov [[Abasid]]ov. Tedaj je mongolski imperij segal od reke [[Visla|Visle]] do obal [[Tihi ocean|Tihega oceana]].
== Gospodarstvo in kultura ==
Vrstica 28 ⟶ 27:
Na ozemljih, ki so jih zavzeli Mongoli, so bile posledice za gospodarstvo uničujoče. Cela bogata in kulturno pomembna območja so bila upostošena, mesta in vasi izropane in požgane, prebivalci pa podvrženi suženjstvu. Predvsem kmetijstvo si ni opomoglo in čedalje bolj so ga izpodrivale nove dejavnosti v [[živinoreja|živinoreji]].
Kljub sprva kaotičnem stanju se je mongolska oblast utrdila in je [[Azija|Aziji]] prinesla celo polstoletno obdobje miru, v katerem je spet vzcvetela trgovina. Ta je potekala ne le skozi vso [[Azija|Azijo]] do [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], temveč se je usmerjala tudi proti zahodu. [[Marco Polo]] je v svojih potopisih zapustil verodostojna pričevanja o živahni trgovini v mongolskem [[imperij]]u. Tudi kulturni razvoj se je kmalu nadaljeval po zastoju, ki ga je povzročil njihov vdor.
Do verskih zadev so bili Mongoli sprva zelo zadržani, pod vplivom vedno številnejših Turkmenov pa je proti koncu [[13. stoletje|13. stoletja]] večina Mongolov sprejela islamsko vero.
Vrstica 35 ⟶ 34:
== Timur in njegove osvojitve ==
Iz ruševin mogočnega cesarstva se je dvignil še eden veliki osvajalec, Timurlenk - [[Timur]] ( [[1336]]-[[1405]]), ki je poskušal ponoviti [[Džingiskan]]ove uspehe. Sam se je imel za [[Džingiskan]]ovega potomca po materini strani. Leta [[1369]] se je odpravil osvajat svet in je pri tem puščal za sabo še več pustošenja kakor njegov predhodnik [[Džingiskan]]. Pod pretvezo, da hoče ponovno vzpostaviti red in enotnost v islamskem svetu, je združil kraljestvo, ki je segalo od Male Azije do [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in od [[Rusija|Rusije]] do [[Indija|Indije]]. Muslimanski svet je bil za kratek čas spet enoten, toda gospodarstvo je bilo uničeno. Za prestolnico je Timurlenk izbral rojstni kraj [[Samarkand]]. Z naropanim bogastvom in najboljšimi umetniki tistega časa ga je spremenil v najbolj bleščeče mesto vzhoda. Že v začetku [[15. stoletje|15. stoletja]] pa so nenehne vojne povzročile razpad kraljestva na majhne kneževine.
Po razpadu kraljestva je v umetnosti Srednje Azije nastopila tako imenovana timurska [[renesansa]]. Timuridski slog je poudaril in utrdil težnje, ki so jih narekovali mogočni renesančni umetniki iz številnih dežel. V tem okolju je zrasel Timurjev potomec [[Babur]], ki je ustanovil mongolsko dinastijo v [[Indija|Indiji]] in bil prvi izmed Velikih Mogulov.
| |||