Književnost in gledališče 60. let 20. stoletja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp AWB |
|||
Vrstica 11:
== Izpoved ali dokaz? ==
Šestdeseta leta so delo pisateljev in [[gledališčnik]]ov obremenila s [[politizacijo]], kot nobeno drugo desetletje po [[Druga svetovna vojna|II. svetovni vojni]].
V [[Vzhodna Nemčija|vzhodni Nemčiji]] je tudi zaradi politizacije razpadla [[Skupina 47]], uveljavljena predstavnica povojne [[književnosti]].
Vrstica 26 ⟶ 25:
V Sloveniji je bil to čas burnih političnih odzivov na prva eksperimentralna gledališča, predvsem [[Oder 57]], ki je z uprizoritvami takratnih sodobnih slovenskih dramatikov ([[Dominik Smole]], [[Primož Kozak]], [[Dane Zajc]], [[Marjan Rožanc]], [[Peter Božič]]) sprožil tudi dejanja cenzure ter celo ukinitve Odra 57 in revije [[Perspektive]]. Hkrati pa so bila ta leta, kot v knjigi ''Med zapeljevanjem in sumničavostvo'' opozarja [[Tomaž Toporišič]], tudi leta nastanka prvih skupin gledališke neoavantgarde, predvsem skupine [[Pupilija Ferkeverk]], ki jo je vodil [[Dušan Jovanović]] in je združevala novo generacijo pesnikov, igralcev in drugih umetnikov.
== V ospredju Evropejci in Severno američani ==
Vrstica 38 ⟶ 36:
== Maova knjižica in gulagi ==
Najbolj osupljiv dokaz, da je zanimanje prešlo meje [[evrocentrizem|evrocentrizma]], je prinesel [[uporništvo|uporniški]] [[mladina|mladi rod]] 60. let. V [[rdeča|rdeče]] [[umetno usnje]] vezane ''Besede'' [[predsednik]]a [[Mao Zedong]]a so kot [[Rdeča knjižica]] prehajale iz rok v roke. Veliki predsednik je napovedoval bližnjo zmago [[socializem|socializma]] nad »hudičem« [[imperializem|imperializma]]. Tisoči [[Evropejci|Evropejcev]] so navdušeno sprejemali sporočilo Rdeče knjižice, pri tem pa spregledali, kako surovo [[Ljudska republika Kitajska]] krši [[temeljne človekove pravice]].
V [[hladna vojna|hladni vojni]] je bila strah zbujajoča politična [[nasprotnica]] [[supersila]] [[Sovjetska zveza]]. [[Aleksander Isajevič Solženicin]], priča in žrtev kazenskih taborišč [[Stalin|Josipa V. Stalina]], je lahko [[1962]] pod varstvom [[Nikita Hruščov|Nikite S. Hruščova]] objavil ''En dan Ivana Denisoviča'', prvo poročilo o [[gulag]]ih , [[Sibirija|sibirskih]] [[delovno taborišče|delovnih taboriščih]]. Poznejši Solženicinovi obračuni s [[stalinizem|stalinizmom]] (''Rakov oddelek'', ''Prvi krog'') niso smeli iziti v [[Sovjetska zveza|ZSSR]], vendar so [[1968]] prišli na [[Zahod]] in so izšli v številnih [[prevod]]ih. To je bilo značilno, saj so prav takrat čete [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] zatrle v [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] poskus uresničevanja »socializma s človeško podobo«, s čimer se je končala [[praška pomlad]].
| |||