Anton Wolf (duhovnik): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m Lifetime
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 16:
 
== Življenje in delo ==
Gimnazijo je obiskoval v [[Celje|Celju]], [[filozofija|filozofijo]] in eno leto [[teologija|bogoslovja]] je študiraštudiral v [[Gradec|Gradcu]] (1820-1823), ter nadaljeval s študijem bogoslovja v [[Celovec|Celovcu]], kjer je bil tudi [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika (1826). Služboval je kot [[kaplan]] v Sv. Križu pri [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] (1826-1832), bil kratek čas upravitelj (oskrbnik) v [[Buče, Kozje|Bučah]], od 1832 do smrti pa [[župnik]] na Kristan Vrhu.
 
Bil je vnet rodoljub. V [[ilirizem|ilirski krog]] ga je pritegnil prijatelj [[Štefan Kočevar|Š. Kočevar]]. Postal je član »štajerske akademije«, ki si je postavila za nalogo izdelati ''ilirski'' slovar'', v katerem bi dobila svoje mesto tudi slovenščina. Ker so si člani razdelili delo po abecedi, je verjetno, da je Wolf obdeloval gesla zadnjih črk. [[Slovar]] so pripravljali od 1843–1848, a ga niso končali. Vse gradivo je bilo 1849 oddano Slovenskemu društvu v Ljubljani in uporabljeno pri [[Matej Cigale|Cigaletovem]] [[nemščina|nemško]]-[[slovenščina|slovenskem]] slovarju, znanem kot »Wolfov slovar«, ker ga je finančno omogočil [[ljubljana|ljubljanski]] [[škof]] [[Anton Alojzij Wolf|A. A. Wolf]].
 
Anton Wolf je nabiral ljudske pesmi za [[Stanko Vraz|S. Vraza]], poskrbel, da so vasi njega [[župnija|župnije]] dobile slovenska imena, zaslužen je tudi za razvoj šole na Kristan Vrhu (1863 sezidal novo poslopje). Kot umen gospodar je zasadil veliko novih [[vinograd]]ov. Leta 1848 je bil predlagan za kandidata v dunajski [[Reichsrat (Avstrija)|državni zbor]], 1864 pa je bil med ustanovnimi člani [[Slovenska matica|Slovenske matice]].
 
== Zunanje povezave ==