Martenzit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m interwiki |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{slog}}
Pri hitrem ohlajanju jekla iz visoko temperaturne avstenitne faze so raziskovalci prvič opazili nastajanje fine strukture, ki so jo poimenovali '''martenzit''' (po nemškem metalurgu Adolfu Martensu). Kasneje so tak pojav opazili še pri drugih zlitinah, npr. v [[materiali_z_oblikovnim_spominom|materialih z oblikovnim spominom]]. Ugotovili so, da je taka struktura posledica transformacije kristalne rešetke in ne difuzije atomov. Ploskovno centrirana kristalna rešetka avstenita se pretvori v območja v obliki leče ali ravne plošče, ki jih tvorijo prostorsko centrirane kubične kristalne rešetke. Kristali nastali s tako transformacijo se imenujejo martenzit, sama transformacija pa martenzitna transformacija. Tako poimenovanje je splošno in se ne nanaša zgolj na jekla, čeprav je mnogokrat ob uporabi imena martenzit mišljena določena vrsta jekla, saj je taka uporaba termina najbolj znana v praksi.
Če imamo v mislih vrsto jekla, je '''martenzit''' prenasičena trdna [[raztopina]] [[ogljik]]a v α-[[železo|železu]]. Nastane iz [[avstenit]]a z brezdifuzijsko premeno, kadar [[jeklo]] podhladimo pod [[temperatura|temperaturo]] ''M''<sub>s</sub> (temperatura začetka nastajanja martenzita). Pri tem se avstenit, ki ima ploskovno-centrirano kubično kristalno zgradbo - PCK, z brezdifuzijsko ali martenzitno premeno pretvori v martenzit, ki ima telesno-centrirano tetragonalno (TCT) kristalno zgradbo. Kristalna zgradba martenzita je zelo podobna kristalni zgradbi [[ferit]]a (TCK), razlika je samo v tem, da je velikost roba celice v smeri z-osi večja kot v smeri x- in y-osi. To popačenje povzroči prisilno raztopljen ogljik, ki se prednostno razporedi v oktaedrske [[vrzel]]i na robovih, ki so vzporedni z-osi.
Za martenzitno premeno je značilno, da delež martenzita ni odvisen od časa zadrževanja na temperaturi pod ''M''<sub>s</sub>, temveč se povečuje z večanjem podhladitve pod ''M''<sub>s</sub>. Šele ko jeklo ohladimo pod ''M''<sub>f</sub> (temperatura konca nastajanja martenzita), se ves avstenit pretvori v martenzit. Avstenit, ki je v jeklu pri sobni temperaturi, imenujemo '''zadržani'''. Martenzitne ploščice nastanejo na [[dislokacija]]h v kristalnih zrnih. Prve ploščice segajo preko celotnega [[kristalno zrno|kristalnega zrna]]. Ker se pri njihovem nastanku močno povečajo notranje napetosti, je nadaljnja premena možna šele pri nižji temperaturi, nove ploščice pa so vedno manjše. Velike notranje napetosti izhajajo iz dejstva, da ima martenzit drugačno obliko kot avstenit, iz katerega nastane. Čeprav se ploščice martenzita močno plastično deformirajo, ostanejo v avstenitu še velike elastične napetosti.
| |||