Lava: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lastnosti |
Vulkanske oblike |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
[[Slika:Pahoehoe toe.jpg|thumb|right|250px|Tok lave]]
[[Slika:Pahoeoe fountain original.jpg|thumb|right|250px|
'''Lava''' je vrsta [[taljenje|raztaljene]] [[kamnina|kamnine]], ki jo med erupcijo izbruha [[ognjenik]]. Raztaljena kamnina nastaja v notranjosti nekaterih [[planet]]ov, med katerimi je tudi [[Zemlja]], in nekaterih njihovih [[satelit]]ov. Lava ima na izhodu iz vulkanskega dimnika temperaturo od 700 °C do 1200 °C. [[Viskoznost ]] lave je približno 10.000 krat večja od viskoznosti vode, zaradi [[Tiksotropija|tiksotropskih]] lastnosti, ki zmanjšajo njeno viskoznost, pa lahko preteče velike razdalje preden se ohladi in strdi.<ref>N. Bagdassarov, H. Pinkerton: Transient phenomena in vesicular lava flows based on laboratory experiments with analogue materials. Journal of Volcanology and Geothermal Research, '''132''' (2004), 2-3, str. 115-136
[http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6VCS-4B6CPRP-1&_user=10&_rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_sort=d&view=c&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=062e0c42281eb5e5d185d5e78aa1e0f7]</ref><ref>H. Pinkerton, G. Norton: Rheological properties of basaltic lavas at sub-liquidus temperatures: laboratory and field measurements on lavas from Mount Etna, Journal of volcanology and geothermal research, '''68''' (1995), 4, str. 307-323. [http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=5970696]</ref> Ko se kava strdi, se pretvotri v [[magmatska kamnina|magmatsko kamnino]].
Vrstica 8:
==Sestava in lastnosti==
[[Slika:DenglerSW-Stromboli-20040928-1230x800.jpg|thumb|250px|right|Značilen stožec ognjenika [[Stromboli]] ([[Italija]])]]
[[Slika:Skjaldbreidur Herbst 2004.jpg|thumb|250px|right|Ščitasti profil ognjenika Skjaldbreidur na [[Islandija|Islandiji]]]]
Lastnosti lave so odvisne predvsem od njene kemijske sestave.
Vrstica 42 ⟶ 45:
Lave lahko vsebujejo tudi mnoge druge komponente, na primer trdne kristale raznih mineralov, dele tujih kamnin ([[ksenolit]]e) in drobce predhodno strjene lave.
==Vulkanske oblike==
[[Slika:Pāhoehoe and Aa flows at Hawaii.jpg|thumb|250px|right|Lavi pāhoehoe in ʻāʻā lahko tečeta tudi druga ob drugi (Havaji, ZDA, september 2007)]]
Značilnosti toka lave in oblike vulkanov so odvisne od fizikalnih lastnosti lave, predvsem viskoznosti. Tokovi bolj tekoče bazaltske lave tvorijo bolj ploščate tvorbe, medtem ko tokovi viskozne riolitske lave tvorijo grčaste in kladaste gmote kamnin.
Za razvrščanje vulkanskih tvorb in pridobivanje podatkov o ognjeniških izbruhih, ki so povzročili tokove lave, se tudi v primerih, ko je lava zasuta ali je metamorfirala, uporabljajo splošna načela vulkanologije.
Idealen lavni tok ima brečasto površino. Za lavo 'ā'ā in viskozne tokove lave sta značilna avtobreča in drobir ali mehurčkasta ali penasta skorja iz [[žlindra|žlindre]] ali [[plovec|plovca]]. Če se lava v stiku z zrakom ali vodo zelo hitro strdi, je površina lave steklasta.
Jedro toka lave je ponavadi masivno in kristalinično, pasasto ali razslojeno in z mikroskopskimi kristali v osnovni masi. Kristali v jedru lave so na splošno večji kot na robovih, ker imajo več časa za svojo rast.
Če lava teče preko mokre ali vlažne podlage, lahko pride do hidrotermalnih pojavov. V spodnjem sloju lave lahko nastanejo mehurčki, ki so včasih napolnjeni z minerali. Podlaga, po kateri je tekla lava, je lahko zdrobljena ali poškodovana zaradi delovanja vrele ujete vode, zemlja pa je lahko zapečena v terakoto opečnato rdeče barve.
Razločevanje [[sil]]ov od toka lave v sekvencah magmatskih kamnin je lahko težavno. Nekateri sili nimajo običajnih brečastih robov in lahko na zgornji in spodnji površini kažejo šibke metamorfne avreole, medtem ko lava zapeče samo podlago, po kateri je tekla. Metamorfne pojave je v naravi pogosto težko opaziti, ker so pogosto šibki in prostorsko omejeni. Peperitski sili, ki so prodrli v mokre sedimentne kamnine, ponavadi ne zapečejo gornjih površin in so zato precej podobni lavam.
==Glej tudi==
| |||