Arktični ocean: Razlika med redakcijama

'''Árktični oceán''' obkroža [[Severni tečaj|severni]] zemeljski [[tečaj]]. Je najmanjši in najplitvejši izmed petih [[ocean]]ov [[Zemlja|sveta]]na Zemlji. Nekateri [[oceanograf]]ioceanografi ga imenujejo ''Arktično (sredozemsko) morje'' (kot eno [[sredozemsko morje (pojem)|sredozemskih morij]] [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]) oziroma ''Severno ledeno morje'', vendar ga [[Mednarodna hidrografska organizacija]] šteje za ocean.

Ocean zapolnjuje [[kotlina|kotlino]], ki je, približno [[krog|okrogla]]. Pokriva [[površina|površino]] približno 14.090.000 [[kvadratni kilometer|km²]], kar je malo manj kot 1,5 krat več od površine [[Združene države Amerike|ZDA]]. S tem je najmanjši in najplitvejši izmed [[ocean]]ov [[Zemlja|Zemlje]]. Dolžina obalne črte meri 45.389 [[kilometer|km]]. Ocean je dokaj zaprt, obkrožajo ga [[Evrazija]], [[Severna Amerika]], [[Grenlandija]] in številni [[otoki]]. Vključuje naslednja [[morje|morja]] in [[zaliv]]ezalive:

S [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] ga povezuje [[Beringov preliv]], z [[Atlantski ocean|Atlantskim]] pa [[Grenlandsko morje]].

[[Podmorski hrbet]] [[Hrbet Lomonosova|Lomonosova]] razdeljuje Arktični ocean v dve kotlini: [[Nansenova kotlina|Nansenovo]] ali Evrazijsko, ki je globoka med 4.000 in 4.500 [[meter|m]], ter [[Severnoameriška kotlina|Severnoameriško]] ali Hiperborejsko, ki je globoka okrog 4.000 m. Topografijo oceanskega dna med zaznamujejo [[prelomnica|prelomnice]], [[globokomorska ravnina|globokomorske ravnine]] in kotline. Povprečna [[globina]] Arktičnega oceana je zaradi dolge podaljšane [[celinska polica|celinske police]] na evrazijski strani le 1.038 m.

Največji dotok [[voda|vode]] prihaja z [[Norveški tok|Norveškim tokom]] iz Atlantika. Tok nato teče ob evrazijski obali, voda pa vteka skozi [[Beringov preliv]] tudi iz Pacifika. [[Zahodnogrenlandski tok]] predstavlja največji odtok. [[Temperatura]] in [[slanost]] sta odvisni od [[letni čas|letnega časa]], saj nanju vpliva taljenje in nastajanje [[led]]uledu. Led prek leta pokriva večino površine oceana in s tem povzroča dolgotrajnejša obdobja temperatur, nižjih od [[ledišče|ledišča]].

Arktika je glavni vir zelo hladnega [[zrak]]azraka, ki se neizogibno premika proti [[ravnik]]u in se na poti v srednjih [[zemljepisna širina|zemljepisnih širinah]] meša s toplejšim zrakom ter povzroča [[dež]] in [[sneg]]. Na območjih, kjer je gladina vse leto poledenela, je malo morskega življenja. To je bogatejše v odprtih, posebno južnejših območjih oceana.

Najvažnejši [[pristanišče|pristanišči]] na obalah oceana sta [[Rusija|ruska]] [[Murmansk]] in [[Arhangelsk]]. Prek oceana poteka najkrajša zračna pot med Zahodno obalo ZDA in Evropo, ob evrazijski obali oceana pa [[Severovzhodni prehod]], najkrajša morska pot med Atlantskim in Tihim oceanom.