Lava: Razlika med redakcijama

dodanih 2.652 zlogov ,  pred 9 leti
Sestava in lastnosti
(Nova stran z vsebino: {{v delu}} thumb|right|250px|Tok lave thumb|right|250px|Fontana lave '''Lava''' je vrsta [[taljenje|raztaljen...)
 
(Sestava in lastnosti)
[[Slika:Pahoeoe fountain original.jpg|thumb|right|250px|Fontana lave]]
'''Lava''' je vrsta [[taljenje|raztaljene]] [[kamnina|kamnine]], ki jo med erupcijo izbruha [[ognjenik]]. Raztaljena kamnina nastaja v notranjosti nekaterih [[planet]]ov, med katerimi je tudi [[Zemlja]], in nekaterih njihovih [[satelit]]ov. Lava ima na izhodu iz vulkanskega dimnika temperaturo od 700 °C do 1200 °C. [[Viskoznost ]] lave je približno 10.000 krat večja od viskoznosti vode, zaradi [[Tiksotropija|tiksotropskih]] lastnosti, ki zmanjšajo njeno viskoznost, pa lahko preteče velike razdalje preden se ohladi in strdi.<ref>N. Bagdassarov, H. Pinkerton: Transient phenomena in vesicular lava flows based on laboratory experiments with analogue materials. Journal of Volcanology and Geothermal Research, '''132''' (2004), 2-3, str. 115-136
[http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6VCS-4B6CPRP-1&_user=10&_rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_sort=d&view=c&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=062e0c42281eb5e5d185d5e78aa1e0f7]</ref><ref>H. Pinkerton, G. Norton: Rheological properties of basaltic lavas at sub-liquidus temperatures: laboratory and field measurements on lavas from Mount Etna, Journal of volcanology and geothermal research, '''68''' (1995), 4, str. 307-323. [http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=5970696]</ref> Ko se kava strdi, se pretvotri v [[magmatska kamnina|magmatsko kamnino]].
 
Beseda ''lava'' je [[Italijanščina|italijanskega]] izvora in je verjetno nastala iz [[Latinščina|latinske]] besede ''labes'', ki pomeni ''padati'' ali ''drseti''.<ref>[http://www.m-w.com/dictionary/lava Merriam-Webster OnLine dictionary]</ref><ref>[http://dictionary.reference.com/browse/lava Dictionary.com]</ref> Besedo lava je v zvezi z iztisnjeno magmo verjetno prvi uporabil Francesco Serao pri opisu izbruha [[Vezuv]]a med 14. majem in 4. junijem leta 1737.<ref>Vesuvius Erupts, 1738 [http://www.lindahall.org/events_exhib/exhibit/exhibits/vulcan/9.shtml]</ref>
 
==Sestava in lastnosti==
Lastnosti lave so odvisne predvsem od njene kemijske sestave.
 
===Sestava===
Magmatske kamnine, ki tvorijo lavo, se razvrščajo v štiri glavne razrede: [[felzičnost|felzične]], srednje, [[mafičnost|mafične]] in [[ultramafična kamnina|ultramafične]]. Delitev temelji predvsem na kemijski sestavi kamnin, s katero so tesno povezani tudi temperatura in viskoznost magme in način izbruha.
 
====Felzična lava====
[[Felzičnost|Felzične]] ali [[silikat]]ne lave, kakršni sta na primer [[riolit]]ska in [[dacit]]ska lava, tvorijo lavne igle in kupole in so povezane s piroklastičnimi sedimenti. Večina silikatnih lav ima izredno veliko [[viskoznost]] in se med tokom drobi in tvori bloke [[breča|breče]]. Visoka viskoznost je posledica velike vsebnosti [[silicijev dioksid|silicijevega dioksida]], [[aluminij]]a, [[kalij]]a, [[natrij]]a in [[kalcij]]a, ki tvorijo [[polimerizacija|polimerizirano]] talino, bogato z [[Glinenec|glinenci]] in [[kremen]]om. Felzične magme lahko bruhajo že pri temperaturah 650 – 750 ºC. Neobičajno vroče riolitske lave s temperaturami preko 950 °C lahko kljub temu tečejo tudi nekaj deset kilometrov daleč. Takšni lavni tokovi so na primer na Snake River Plainu v državi [[Idaho]] na severozahodu [[ZDA]].
 
====Srednja lava====
Srednje ali [[andezit]]ske lave imajo manjšo vsebnost aluminija in silicijevega dioksida in običajno nekoliko večjo vsebnost [[magnezij]]a in [[železo|železa]]. Srednje lave tvorijo andezitske kupole in bloke lave in se pojavljajo na strmih sestavljenih ognjenikih na primer v [[Andi]]h. Srednje lave so ponavadi bolj vroče kot felzične (750 - 950 °C) in nekoliko manj viskozne, ker višje temperature povzročijo depolimerizacijo taline. Talina postane bolj fluidna, poveča pa se tudi nagnjenje k tvorbi [[vtrošnik]]ov. Večje vsebnosti železa in magnezija povzročijo potemnitev osnovne mase in včasih tudi kristaljenje vtrošnikov [[amfibol]]a ali [[piroksen]]a.
 
==Glej tudi==
* [[Ognjenik]]
* [[Magma]]
* [[Magmatska kamnina]]
29.342

urejanj