Anton Pintar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m →‎Viri: zamenjava predloge, replaced: {{refsez}} → {{opombe}}
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 11:
| occupation = [[duhovnik]]
}}
'''Anton Pintar''', [[Slovenci|slovenski]] [[RKC|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in nabožni [[pisatelj]], * [[10. januar]] [[1817]], [[Železniki]], † [[20. junij]] [[1881]], [[Zali Log]].
 
Pintar je v [[Ljubljana|Ljubljani]] med leti 1831 do 1936 obiskoval gimnazijo ter nato študiral [[filozofija|filozofijo]] in [[teologija|bogoslovje]] ter bil 1841 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v duhovnika. Kot [[ kaplan]] na Boštanjskem gradu (1842), pri Sv. Lovrencu ob Temenici (1843), v Srednji vasi pri Bohinju (1846), v Kranjski gori (1850), Moravčah (1852), na Brdu pri Podpeči (1852) in kot [[župnik]] na [[Turjak]]u (1855) in v Zalem Logu (1861).
 
V [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]] je sodeloval z dopisi o šolskih zadevah (1847-1848). Za [[Anton Alojzij Wolf|Wolfovo]] izdajo Alliolijevega [[Sveto pismo|sv. pisma]] je prevedel »bijeve bukve, lista Timoteju, list Titu in Hebrejcem« (1856–1857). Od 1849 je objavljal pobožna premišljevanja in opise, poročila o šolskih zadevah, šolsko- in versko-vzgojne članke in opomine za nravstveno življenje ter več nabožnih in nabožno-pripovednih pesmi. Kot samostojni tiski so izšli: Dve povesti iz pisem Krištofa Šmida (Lj. 1840), prevod Kratek poduk svilopréjke prav rediti (Lj. 1841), Sveti Anton, puščavnik in opat v Egiptu, očak menihov in puščavnikov na Jutrovem (Lj. 1862), Slomškovo navodilo ali sedem šol krščanskega nauka za otroke pa tudi za odraščene (Lj. 1876), Obletnica posvečenja nove cerkve Marijine v Suši v Zaliloški duhovniji (Lj. 1878). Na dušnopastirskih službenih mestih se je trudil za olepšavo cerkva in zidal [[romanje|romarsko]] cerkev Marije Device v Suši, ki naj bi postala »kranjska Loreta«.<ref>''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU</ref>