Sondrio (pokrajina): Razlika med redakcijama

| [[Površina]] || 3.212  km²

Leta [[1987]] je pokrajino prizadela vrsta naravnih katastrof, ki so si sledile v teku poldrugega meseca in ki so povzročile 53 žrtev, na tisoče brezdomcev in okoli 4 tisoč milijard tedanjih lir gmotne škode.(več kot 2 milijardi evrov). Najprej je ogromen vodni [[plaz]] odnesel polovico večjega [[naselje|naselja]], nato je [[reka]] [[Adda]] prestopila bregove in poplavila več [[vas]]i. Tudi drugi [[hudournik]]i v pokrajini so porušili [[nasip]]e in prizadeli več kmetij. Na desetine vasi je bilo evakuiranih. Čez nekaj dni se je ogromen zemeljski plaz (40 milijonov m³) utrgal iz višine preko 3000 metrov in s hitrostjo 400 kmh zgrmel v dolino. Dobesedno odnesel je tri vasi, ki so bile sicer pravočasno izseljene, a nista bila predvidena ne sila zračnega vzgona niti dvig plaza navzgor po pobočju nasprotnega hriba, ki sta terjala nadaljnjih 35 življenj. Plaz je ustvaril 50 metrov visok [[jez]] na reki Adda, ki je tako poplavila ogromno površino. Ko je spet začelo [[dež]]evje, se je to ''umetno jezero'' dvigalo za 20  cm na uro. Evakuirano je bilo področje vzdolž Adde za približno 50  km in istočasno izkopan [[prekop]] za preusmeritev reke in odtok iz poplavljenega ozemlja. Ta poseg je rešil problem in ljudje so se vrnili na svoje domove. Kar daje misliti je vzrok teh katastrof. Izvedenci so ugotovili, da gre za težko ponovljivo kombinacijo izrednih naravnih pojavov. Iz [[severni tečaj|severnega tečaja]] se je bila spustila proti jugu velika masa hladnega zraka in dosegla [[Alpe]], nad katerimi se je nahajala debela plast toplega in vlažnega zraka. Ledena plast je potisnila toplejšo navzdol, kar je povzročilo naglo taljenje [[ledenik]]ov in močno deževje. Odtajani ledenik je ustvaril prvi vodni plaz in narasel vodne tokove, ostale katastrofe so si sledile v verižnem zaporedju.

Dober del današnje pokrajine Sondrio, to je ''Valtellina'', je med leti [[1512]] in [[1797]] pripadal današnjemu [[švica]]rskemu [[kanton (Švica)|kanton]]u [[Graubünden]], tedaj samostojni državi. Posest bogate Valtelline je bila zelo pomembna za razmeroma revno državo Graubünden, zato jo je ta skušala obdržati s pomočjo [[religija|religije]]. Nasprotno od oblasti, popolnoma [[protestantizem|protestantske]], so bili prebivalci Valtelline [[katolištvo|katoličani]], a niso odobravali katoliške [[Španija|Španije]], ki je vladala v sosednjih lombardskih pokrajinah. Zato je veliko ljudi prestopilo v protestantsko vero, a to je razdvojilo deželo in prišlo je do hudih spopadov med protestanti, ki so jih podpirale oblasti, in katoličani, ki jih je podpirala Španija. Problem je bil seveda [[politika|politično]]-[[ekonomija|ekonomskega]] značaja: Graubünden je hotel obdržati pokrajino zaradi njenega naravnega bogastva, Španija je hotela imeti preko nje prosto pot do svojih [[Avstrija|Avstrijskih]] posestev. Toda kot neštetokrat v zgodovini se je spor opravičeval z versko motivacijo. Leta [[1620]] so katoličani v eni sami noči pobili ali sežgali vse protestante treh glavnih mest ([[Tirano]], Sondrio, [[Teglio]]), rešila se je le skupina 70 oseb, ki je zbežala v Švico. Po tem krutem dogodku, ki se zgovorno imenuje ''sveto klanje'', so se duhovi umirili. Graubünden, vse do [[Napoleon]]ovega odvzema Valtelline leta 1797, se ni več vmešal v versko življenje pokrajine.

*Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986