Okupirana Ljubljana: Razlika med redakcijama

 

S tem se delo na fortifikacijah ni končalo. 13. marca 1942 je tako Robotti sporočil, da se »nadaljuje delo pri napeljavi električne razsvetljave, ojačanju položajev za orožje in dovršitvi žične ovire«<ref name="Juvančič-144"/>. Zaradi nekaterih porazov leta 1942 je general Robotti [[11. maj]]a imenoval tričlansko ''Posebno komisijo za zgraditev utrjenega zidu okoli Ljubljane'' (sestavljali so jo predstavniki ljubljanskega garniziona, visokega komisarja in poveljnika inženirskih enot), ki naj bi opravila pregled obstoječe [[infrastruktura|infrastrukture]] in predlagala oz. načrtovala izgraditev nove<ref name="Juvančič-144"/>. Komisija je ugotovila, da je bilo delo na nekaterih področjih neustrezno; junija 1942 so o [[Vič|viškem]] bloku zapisali, da so »obrambni zidovi neenakomerno zgrajeni, debla samo skupaj zmetana, brez estetskega čuta«<ref name="Juvančič-144"/>.

 

Robotti in Roatta pa sta 19. julija skupaj pregledala celotni obrambni obroč in sta potrdila slabo kakovost dela: »Nobena obrambna priprava ne obsega trdnosti in silovitosti, ki bi jo želeli. Nobena ni zgrajena s širokostjo kriterijev in voljo, ki zmaga vsako oviro in ki sem jo večkrat priporočal«<ref name="Juvančič-144"/>. Zato je Robotti še isti dan ukazal utrditi obrambni pas, medtem ko je Roatta zahteval izdelavo vojnega načrta za obrambo Ljubljane ter dokončanje obrambnega pasu do 15. septembra 1942<ref name="Juvančič-144"/>. Popolnoma so izselili še 42 hiš (skupaj 57 družin s preko 320 družinskimi člani), postavili so španske jezdece, [[stražnica|stražnice]],... in razglasili [[policijska ura|policijsko uro]]<ref>Žgajnar, 14.</ref>. Začeli so tudi utrjevati prehodne bloke ter pričeli graditi artilerijske in mitralješke postojanske, patruljne steze ter ceste (na [[Golovec]])<ref name="Juvančič-144"/>. Kljub temu pa je delo potekalo počasi. Tako je [[Ministrstvo za vojno Kraljevine Italije]] šele 29. junija odobrilo gradnjo petih utrdb na [[Rožnik]]u (v vrednosti 9 milijonov [[italijanska lira|lir]]<ref name="Juvančič-146">Juvančič, 146.</ref>); 10. avgusta 1942 je odobrilo izgradnjo stalne patruljne poti v dolžini 26 km; v ta namen so določili 4,5 milijona lir<ref name="Juvančič-144"/>. Septembra 1942 je na gradnji obrambnega pasu delalo 450 do 600 civilnih delavcev; podjetje Marconi je gradilo severovzhodni del, Marin zahodni, Rizzi-Marconi jugovzhodni in S. A. Zambellitti jugozahodni del obroča<ref name="Juvančič-146"/>.