582
urejanj
m
tn
Brez povzetka urejanja |
m (tn) |
||
|
: <math>\mathbf{M} = {\omega}_{p} \times \mathbf{\Gamma}</math>
Precesijo pojasnimo z [[izrek o vrtilni količini|izrekom o vrtilni količini]] in si jo lahko predstavljamo tako, da postavimo os dovolj hitro se vrtečega giroskopa vodoravno ter ga prosto spustimo na eni strani. Namesto, da bo padel, kakor bi pričakovali, se navidezno upira [[težnost]]i in njegova os ostaja v vodoravnem položaju tudi, če na eni strani ni podprt. Prosti konec osi počasi opisuje krog v vodoravni ravnini. Ta pojav opisujeta zgornji enačbi. Navor giroskopa povzročata dve sili: težnost, ki deluje navzdol na njegovo težišče in enaka sila navzgor, ki podpira eno stran. Gibanje, ki izhaja iz navora, ni usmerjeno navzdol, kot bi najprej pričakovali, da bo sililo napravo proti tlem, ampak je pravokotno na gravitacijski navor (navzdol) in na os vrtenja (stran od podporne točke), to je v vodoravni smeri naprej. Tako naprava počasi [[kroženje|kroži]] okoli podporne točke.
Kakor kaže druga enačba, je pod vplivom stalnega navora zaradi težnosti kotna hitrost precesije giroskopa obratno sorazmerna z njegovo vrtilno količino. To pomeni, da ker trenje povzroča upočasnitev vrtenja, povprečna hitrost precesije narašča. To traja vse dotlej, dokler se naprava lahko vrti dovolj hitro, da zdrži svojo lastno težo. Tedaj neha precesirati in pade s podpore.
Če os giroskopa pade v ravnino [[poldnevnik]]a, potem Zemljino vrtenje s kotno hitrostjo '''ω'''<sub>Z</sub> povzroča na [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]] φ navor '''M''' z velikostjo:
: <math> M_{1} = M \cos \varphi = J \omega \omega_{Z} \cos \varphi \; . </math>
v smeri Zemljinega polmera skuša poravnati os giroskopa skupaj s sklopom v ravnino
== Glej tudi ==
| |||