Oidij: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Irbis (pogovor | prispevki)
m tn
Vrstica 1:
'''Oidij''' ([[Latinščina|latinsko]] ''Uncinula necator'') je [[gliva]], ki napada vse predstavnike družine ''Vitiaceae'' (vinikovke ali po domače trte), vendar so samo nekatere vrste rodu ''Vitis'' zelo občutljive za to [[bolezen]]. Predvsem so to ''Vitiacea vinifera'', ''Vitiacea armata'' in ''Vitiacea davidii''. Največ škode povzroča oidij v [[vinograd]]ih, še posebej je na to bolezen občutljiva vrsta [[Cabernet Sauvignon]]. Gliva je v [[Evropa|Evropo]] prišla iz [[Amerika|Amerike]] v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]].
 
Gliva prezimi v popkih rastline in spomladi napada mlade [[list]]e z obeh strani, mladice, poganjke in grozdne jagode. Bolezen se ponavadipo navadi najprej pojavi na poganjkih (zgodnji oidij). Ti se nehajo razvijati že v zgodnji fazi, se zvijajo in so prekriti s prevleko, ki spominja na [[pepel]]. Okuženi mladi listi se začnejo kodrati, sušiti in na koncu odpadejo.
 
Največ škode naredi bolezen, kadar se razširi po grozdih (pozni oidij). V poznem [[poletje|poletju]] nastanejo na listih velike rdeče-rjave ali rumene pege. Pri poznem oidiju so lahko okužene mlade ali bolj dozorele jagode. Mlade jagode otrdijo in se posušijo, kar ne povzroči bistvene škode, če bolezen kmalu ustavimo. Pri bolj zrelih grozdih pa gliva prizadaneprizadene predvsem povrhnjico jagode. Gliva zavira rast povrhnjice, da jagoda ne more več rasti. Zaradi [[pritisk]]a, ki ga povzroča naknadno skladiščenje [[sladkor]]ja v jagode, povrhnjica poči. Take jagode v vlažnem vremenu zgnijejo, zaradi česar se gniloba širi tudi na zdrave jagode, kar povzroči večjo škodo. V vročem in sušnem vremenu pa se počene jagode posušijo.
 
Gliva lahko okuži tudi grozdne peclje in jih posuši, kar prekine dovod vode in hranil v jagode, ki zakrnijo in ostanejo kisle.