Atila: razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 10 leti
 
Atila se je rodil okoli leta 406, oče mu je umrl, ko je bil ta še majhen otrok. Pravijo, da se je naučil jahati konja, preden bi se naučil hoditi brez pomoči. Pri petem letu starosti, pa je že znal streljati z lokom. V začetku petega stoletja je ''Rua'', Atilov stric, podpisal mirovno pogodbo z rimko državo. V pogodbi je bilo zmenjeno, da mora Rim vsako leto plačevati davščino (160kg zlata) in, da bodisi Rim kot Huni lahko držijo talce kot jamstvo. Med talci je bil tudi Atila. Živel je v Ravenni in je z lastnimi očmi videl propad zahodnorimskega cesarstva.
Ko je bil star dvajset let se je vrnil spet domov. Po smrti strica Rua je zavladal Atilov starejši brat ''Bleda''. V tem obdobju so se Huni domenili vz veleposlanci Teodozija II, naj se ubeženci, ki so se zatekli v Bizantinsko cesarstvo, vrnejo nazaj. Leto kasneje, sta se Atila in Brat srečala s cesarskimi odposlanci v ''Margusu''(današnja Požarevac) in na konju, kot je bila navada odločila, da jim bodo Rimljani vrnili ubežence in, da jim bodo podvojili prejšnji davek. Ko so se Huni umaknili proti notranjim teritorijem, je Teodozij izkoristil trenutek, da bi okrepil mestna obzidja Konstantinopla.
 
Huni so ciljali na Perzijo, a ker so bili poražei v Armeniji, so opustili te namene. Okoli leta 440 so se spet prikazali na rimskem teritoriju in z izgovorom, da Rimljani niso spoštovali domene, so hoteli začeti novo vojno. Leto kasneje so Huni vdrli na Balkan preko Ilirije in tam oropali razna mesteca (Margus in Viminacium) in zasedli ''Sigindunum'' (današnji Beograd). Teodozij je nazaj poklical čete iz severne Afrike, da bi se borile proti Hunom. Atila in Bleda sta zato porušila in zasedla mnogo mest, premagala sta rimsko vojsko, a zaradi pomanjkanja orožja sta se morala ustaviti pred Konstantinoplom. Teodozij je priznal poraz in prosil za mirovno pogodbo.
Brezimni uporabnik