Književnost nove romantike: Razlika med redakcijama

m (pnp, replaced: novelanovela AWB)
 
* '''Simbolizem'''
Pojem [[Simbolizem (književnost)|simbolizem]] ([[grščina|grško]] συμβoλoν ''symbolon''; znak, znamenje) označuje smer nove romantike, ki se ni zadovoljila s posredovanjem izjemnih čutnih vtisov, razpoloženj in čustev, ampak je s pomočjo vizij in simbolov poskušala odkriti za konkretnimi pojavi čutom nedostopen svet idej, globjo resničnost, ki je vsakdanji zavesti prikrita. Za začetnika simbolozma velja Baudelaire, za njegove najvažnejše nadaljevalce pa [[Arthur Rimbaud|Rimbaud]] in [[Stéphane Mallarmé|Mallarmé]]. V [[Belgija|Belgiji]] pripadata simbolizmu [[Maurice Maeterlinck|Maeterlinck]] in [[Émile Verhaeren|Verhaeren]], v [[Nemčija|Nemčiji]] s svojimi poznimi deli [[Gerhart Hauptmann|Hauptmann]] [[Richard Dehmel|Dehmel]] in [[Stefan George|George]]. V [[Skandinavija|Skandinaviji]] pa je sledove simbolizma opaziti v delih [[Henrik Ibsen|IbsnaIbsena]] in [[August Strindberg|Strindberga]].
 
Smeri dekadence in simbolizma se v književnosti nove romantike največkrat tesno prepletata. Večina dekadentov je pozneje prešla v simbolizem, tako da je bila dekadenca samo krajše obdobje v njihovem razvoju. Pogosto sta dekadnca in simbolizem v delih novoromantikov tako tesno povezana, da ju ni mogoče zmeraj ločiti, zato ju ni mogoče imeti za dvoje samostojnih književnih smeri, ampak za različne strani iste književne smeri.
Brezimni uporabnik