Redakcija: 10:38, 26. januar 2011 uredi Shabicht (pogovor \| prispevki) 72.073 urejanj m →‎Škofovska in laična uprava ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:13, 28. januar 2011 uredi razveljavi IzTrsta (pogovor \| prispevki) 2.264 urejanj m →‎Škofovska in laična uprava Novejše urejanje →
Vrstica 6: ==Škofovska in laična uprava== Italijansko ljudstvo ~~'''(pojem »italijansko ljudstvo« je anahronizem!)'''~~ se je sicer postopoma otreslo fevdalnih gospodov, ostalo pa je deloma pod vplivom [[rimskokatoliška Cerkev\|Cerkve]], saj je imela [[srednji vek\|Srednjeveška]] miselnost še vedno veliko spoštovanje do cerkvenih predstavnikov. Ko so meščani prišli na oblast, so se velikokrat zavedali svoje nezadostne pripravljenosti na vladanje in so se zato obrnili na [[škof]]e. Tako so v raznih italijanskih komunah s časom prišli do pomembnih upravnih položajev samo škofje in njihovi pooblaščenci. Oblast je ostala v laičnih rokah v tistih komunah, kjer je bilo na razpolago dovolj šolanih ljudi ([[sodnik]]ov, [[notar]]jev) in dovolj [[kapital]]a (večjih [[posestnik]]ov in [[trgovec\|trgovcev]]). Te skupnosti so se sprva imenovale ''konzularne komune'' in njihovi predstavniki ''konzuli''. To poimenovanje da razumeti, da so se ta mesta zgledovala po [[antični Rim\|starorimskem]] načinu upravljanja. Nekateri [[zgodovinar]]ji menijo, da je sploh vsa [[zgodovina]] italijanskih srednjeveških komun le naravna posledica določene rimljanske miselnosti, ki naj bi se bila trajno zakoreninila v nekaterih političnih in socialnih ozirih. Drugi so mnenja, da se je šlo le za sklicevanje na neko idealizirano preteklost. Edina gotova dediščina starorimske države je vsebina ''statutov'', to je komunskih [[zakonik]]ov, ki temeljijo vsi na [[zakonodaja\|zakonodaji]] antičnega Rima. Konzulov je bilo navadno dvanajst in so predstavljali bodisi [[zakonodajna oblast\|zakonodajno]] kot [[~~sodišče~~sodna oblast\|sodno oblast]]. V slučaju važnejših problemov so sklicali ''parlamentum'', to je splošno ljudsko zborovanje, čigar mnenje je bilo odločilno. Dejansko so konzularne komune trajale malo časa, ker so spori med konzuli privedli do [[volitve]] višjega predstavnika, imenovanega ''[[Podesta\|podestà]]''. Moral je biti tujec, torej rojen in do tedaj bivajoč izven zadevne komune, in na oblasti je ostal le eno leto. Predsedoval je skupnosti, ki se je imenovala ''velika komuna (commune majus)''. To so bile ''podestatske komune'', ki niso več sklicevale parlamenta.

Srednjeveške komune v Italiji: Razlika med redakcijama