Vzhodna filozofija: Razlika med redakcijama

dodanih 969 zlogov ,  pred 9 leti
→‎Argumenti proti označevanju za »Vzhodno filozofijo«: dodala sem informacije o razvoju kitajske logike, ki je bila prej v članku spregledana
(→‎Argumenti proti označevanju za »Vzhodno filozofijo«: dodala sem informacije o razvoju kitajske logike, ki je bila prej v članku spregledana)
Soroden argument je [[jezikoslovje|jezikoslovni]], ki temelji na razvrstitvi [[sanskrt]]a za enega od prvih [[indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]]. (Znan je [[Friedrich Nietzsche|Nietzschejev]] navedek, da sta krščanstvo in budizem »v krvnem sorodstvu«.)
 
Osrednja konceptualna struktura, ki jo indijska filozofija deli s klasično zahodno filozofijo (in v vzhodnjeazijski misli pred budistično »invazijo« manjka) vsebuje nasprotke [[dihotomija|dihotomij]] med [[razum]]om nasproti [[čustvo|čustvu]], [[videz]]u nasproti [[resničnost]]i, enemu nasproti mnogim in stalnosti nasproti spremembi. Indijska in zahodna misel si, s svojim robustnim konceptualnim dualizmom ''um''-''telo'', delita posledično stremljenje za subjektivnim idealizmom ali dualizmom. Tudi formalnokitajska sifilozofija delitasicer osnoveoperira zahodnez »[[ljudskadualnimi psihologija|ljudskepari, psihologije]]«ki --jih psihologijouporablja inkot semantikometodološko stavkovorodje nprtkim. prepričanjebinarnih inkategorij (podmensko)n.pr. znanjeyin-yang, resničnostti-yong, in neresničnost gramatičnega para ''osebek''ming-''povedek''shi, (in metafizično ''osebek''ben-''predmet'')mo, in sklepanjeitd). TeLe zamislite sopa zagotavljaline odkritjetemeljijo (alina mordavzajemnem razširjanje)protislovju [[logika|logike]] v Grčiji in Indiji (za razliko od predbudistične Kitajske)oz. Drugeizključevanju pomembneobeh podobnostiprotipolov, vključujejotemveč strukturnena lastnosti sorodnih pojmov [[čas]]a, [[prostor]]a, [[predmet]]nostikorelativnem in [[povzročitev|povzročitve]];komplementarnem karodnosu so vse pojmi, ki jih je v pojmovnem prostoru stare kitajščine težkomed osamitinjima.
Tudi formalno si indijska in evropska idejna tradicija delita osnove zahodne »[[ljudska psihologija|ljudske psihologije]]« -- psihologijo in semantiko stavkov npr. prepričanje in (podmensko) znanje, resničnost in neresničnost gramatičnega para ''osebek''-''povedek'' (in metafizično ''osebek''-''predmet''), in sklepanje. Te zamisli so zagotavljali odkritje (ali morda razširjanje) [[logika|logike]] v Grčiji in Indiji. V okviru diskurzov antične kitajske logike ni prevladala formalna logika, temveč logika disputov, ki se je kasneje razvila v specifično semantično logiko. Prej omenjene binarne kategorije so tudi osnova kitajskega modela analogije, ki je v tradicionalni kitajski filozofiji predstavljal specifični model sklepanja.
Druge pomembne podobnosti med indijsko in evropsko mislenostjo vključujejo strukturne lastnosti sorodnih pojmov [[čas]]a, [[prostor]]a, [[predmet]]nosti in [[povzročitev|povzročitve]]; kar so vse pojmi, ki jih je v pojmovnem prostoru stare kitajščine težko osamiti.
 
Eden od glavnih razlogov za razločitev je, da se zahodne študije »zgodovine filozofije« nagibajonagibale k marginalizaciji ali celo prezrtju obeh tradicij vzhodne filozofije, zato sta bili v prejšnjem stoletju na zahodnih univerzah obetako indijska, kot tudi kitajska filozofija pregnani v oddelke za svetovna verstva, ali v ''[[New Age|newageovska]]'' neakademska dela. V zadnjih desetletjih sta se obe (v okviru indologije oziroma ''[[sinologija|sinologije]]'' tudi na mednarodni ravni uveljavili kot resni disciplini, čepravki obstajajolahko s svojimi specifičnimi metodami in spoznanji nemalo prispevata k številnerazvoju uglednesvetovne izjememiselnosti.
 
=== Dojemanje Boga in bogov ===
33

urejanj