Pariška komuna: Razlika med redakcijama

'''Pariška komuna''', ki je obstajala od [[26. marec|26. marca]] [[1871]] do »krvavega tedna« (21. - 28. [[maj]]) in predstavlja revolucionarno obdobje v Parizu, ko je - proti vladi - oblast v mestu prevzelo ljudstvo. V mnogih drugih francoskih mestih (Marseille, Lyon, Saint-Etienne, Toulouse, Narbonne, Grenoble, Limoges) so po 3. marcu prav tako razglasili komune, ki pa so bile kmalu zatem zatrte. Za Karla Marxa je bila to prva vstaja avtonomnega proletariata.

Od leta [[1789]] do [[1871]], so v [[Francija|Franciji]] vladali pretežno monarhistični ali imperialistični režimi (Prvo cesarstvo, Obnova, Julijska monarhija, Drugo cesarstvo), medtem ko je republikanska oblika vladavine obstajala zgolj nekaj let. [[Julij|Julija]]a [[1870]], je [[Napoleon III.]] pričel vojno s [[Prusija|Prusijo]], ki ga je, zaradi slabe priprave, hitro privedla do poraza. Tretja republika je bila razglašena [[4. september|4. septembra]] [[1870]], a se je vojna nadaljevala. V [[Pariz|Parizu]]u je sredi zime 1870-71 zavladala huda lakota. [[Jules Favre]], vladni minister za zunanje zadeve narodne obrambe, je podpisal premirje z [[Otto von Bismarck|Bismarckom]]. Le-to je predvidevalo, razen obdobja prenehanja sovražnih dejanj za petnajst dni, z možnostjo podaljševanja, sklic narodne skupščine, opolnomočene zgolj za odločitev o vojni in miru. Volitve 8. februarja so predvidevale močno zastopanost monarhistov v Narodni skupščini. Vsi pariški poslanci so bili republikanci in mnogi med njimi tudi ekstremisti. Republikanska vlada se je zatem sestala v Bordeauxu, zatem v Versaillesu, da ne bi klonila pred pariškimi upori, kakor se je to že zgodilo v času Vlade narodne obrambe (še posebej 31. oktobra).