Elizabeta Bavarska: Razlika med redakcijama

Če je bil Franc Jožef navsezadnje lahko zadovoljen s pozitivno politično bilanco zadnjih let v tem desetletju, pa ni mogel biti zadovoljen z zasebnim življenjem. Okrog njega je nastajala praznina. Ko je maja [[1872]] pri sedeminšestdesetih letih umrla nadvojvodinja Zofija, je izginila ena največjih osebnosti v prvi polovici njegovega vladanja. Franca Jožefa je to zelo čustveno prizadelo. Zlasti njegovo razmerje z materjo se je v marsičem spremenilo. Z nastopom ustavnega obdobja je Zofija pravzaprav nehala igrati politično vlogo. Zadnja leta je z žalostjo v srcu gledala zmagoslavje sil, proti katerim se je od nekdaj bojevala. Vzpon liberalizma na [[Dunaj]]u in v [[Budimpešta|Budimpešti]], priznanje [[madžarska|ogrske]] suverenosti, razpad konkordata, so bili zanjo zelo kruti udarci. Zofiji se je posrečilo ohraniti del družinskega življenja. Po njeni smrti te vloge nikakor ni mogel nadomestiti njen mož. [[Franc Karel]] je že dolga leta živel v odmaknjeno od vsega, zdaj pa mu je pešalo zdravje. Umrl je marca [[1879]]. Franc Jožef je sicer objokoval očeta, vendar njegova smrt ni bila tako prelomnega pomena. Franc Jožef se je moral posloviti tudi od hčerke Gizele, ki se je aprila [[1873]] omožila z bavarskim [[knez]]om Leopoldom.

 

 

Če se je Franc Jožef konec leta [[1879]] ozrl v preteklost, je lahko imel občutek, da so slaba leta kraljevanja minila in da je monarhija po številnih težavah našla novo ravnotežje. Naposled je prenehal biti prekleti vladar, ožigosan s porazom.