DEMOS: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp AWB |
|||
Vrstica 1:
[[Slika:
'''DEMOS''', neokrajšano '''[[Demokracija|'''Dem'''okratična]] [[Opozicija|'''o'''pozicija]] [[Slovenija|'''S'''lovenije]]''', je bila prva kolalicija demokratično izvoljenih strank, ki so nastale v letih [[1989]] - [[1990]] in se leta [[1990]] združile: [[Slovenska demokratična zveza]] (SDZ), [[Socialdemokratska zveza Slovenije]] (SDZS), [[Slovenski krščanski demokrati]] (SKD), [[Slovenska kmečka zveza]], [[Slovenska obrtniška stranka]] in [[Zeleni Slovenije]]. Verjetno najpomembnejši interes, ki je te [[politika|politično]], [[ideologija|ideološko]] in socialno dokaj različne politične stranke združil v [[koalicijo]], je bil sprememba [[politični sistem|političnega sistema]].
Na [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije 1990|prvih večstrankarskih volitvah]] po letu 1945, [[8. april]]a [[1990]], so stranke, združene v koalicijo DEMOS, s 54 odstotki glasov dosegle zmago nad strankami, ki so nastale iz [[politična organizacija|političnih organizacij]] prejšnjega političnega sistema: [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezo komunistov Slovenije]] - Stranko demokratične prenove (ZKS-SDP), ki je januarja [[1990]] izstopila iz [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]], ZKJ), (17 odstotkov glasov na volitvah), [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalno-demokratsko stranko]] (prej ZSMS, [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zvezo socialistične mladine Slovenije]]), ki je dobila 15 odstotkov glasov in [[Socialistična stranka Slovenije|Socialistično stranko Slovenije]] (prej SZDL, [[Socialistična zveza delovnega ljudstva]]), ki je dobila 5 odstotkov glasov volivcev.
Koalicijsko Demosovo [[Vlada|vlado]] (pravzaprav »[[izvršni svet]]«), nastalo po volitvah leta 1990, je vodil [[Lojze Peterle]], predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, stranke, ki je v okviru koalicije Demos dobila največ, to je 13 odstotkov glasov. Preostale najpomembnejše funkcije so zasedli člani SDZ: predsednik [[
Demosova koalicijska vlada je uspešno izvedla [[Kronologija osamosvojitve Slovenije|osamosvojitev]] Republike Slovenije od takratne [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Na [[
Demosova vlada se z gospodarskimi vprašanji oziroma z gospodarsko politiko ni dosti ukvarjala. Izjema so bili le sprotni problemi, nšr. stečaji podjetij in s tem povečevanje brezposelnosti. Stranke Demosa so imele dokaj različne poglede glede dolgoročnejše usmeritve gospodarske politike in tudi glede načina delovanja. Vprašanja, povezana s preoblikovanjem položaja Slovenije v jugoslovanski državi ali zunaj nje, torej vprašanja, povezana z osamosvajanjem oziroma razdruževanjem Slovenije od Jugoslavije, so bila v Demosu sprejeta bolj ali manj enotno, tako glede načina kot »tempa«, saj je bila to temeljna programska točka te koalicije. Razhajanja med njimi pa so se začela pojavljati ob vprašanju, kako preoblikovati gospodarski sistem. Največji kamen spotike in vzrok medsebojnih konfliktov v Demosovi vladi je bil način »demontaže« [[socializem|socialističnega]] samoupravnega sistema, oziroma, kako na gospodarskem področju uvesti pluralizem lastnine, v katerem bi imela odločilno vlogo zasebna lastnina. Šlo je za način uvedbe zasebne lastnine v gospodarski sistem, za privatizacijo gospodarstva. Različni pogledi in predlogi so bili eden od dejavnikov, ki so povzročili razpad Demosa in tudi konec vlade, ki jo je vzpostavil z zmago na volitvah aprila 1990.
Prve večje ideološke razlike koalicije Demos so nastale zaradi načina [[lastninjenje|lastninjenja]] in zakona o lastinskem preoblikovanju podjetij ter novo [[Ustava Republike Slovenije|ustavo]], ki je bila konec leta 1991 sprejeta. Preobrazbo gospodarstva iz [[socializem|socialističnega]] v [[kapitalizem|kapitalističnega]] je [[Jože Mencinger|Mencinger]] zastavil precej socialno, pa tudi gospodarno. Menil je, da privatizacija ne sme biti sama sebi namen in da je ne bi smeli razumeti zgolj kot politično dejanje, temveč bi moralo gospodarstvo s tem postati učinkovitejše. Breme prehajanja iz enega v drug [[gospodarski sistem]] naj bi po njegovem mneneju nosili premožnejši. S tem pa se številni v Demosu niso strinjali. Mencinger je zato junija 1990 skupščini predložil prvi predlog privatizacijskega modela. Po tem predlogu naj bi podjetje upravljali tisti, ki bi odkupili desetino njegove vrednosti, hkrati pa je nasprotoval zastonjski razdelitvi premoženja. Mencinger je takratnim vodstvom podjetij, t.i. rdečim direktorjem, tudi naprej zaupal vodstvo podjetij. Zaradi tega so ga kritizirali zlasti v vrstah Demosa, češ da ščiti »rdeče direktorje« in da s svojimi pogledi na gospodarski način [[tranzicija|tranzicije]] in osamosvajanja ne kaže zadostnega navdušenja nad osamosvojitvijo. Z Mencingerjem se ni strinjal predvsem predsednik vlade [[Lojze Peterle|Peterle]], ker bi po njegovem gospodarstvo ostalo v rokah nekdanjih, komunističnih direktorjev oziroma menedžerjev. Peterle je zato iskal drug način [[privatizacija|privatizacije]], predvsem takšnega, na podlagi katerega bi odstranili dotedanje direktorje. Privatizacija naj bi bila po njegovem način odprave t.i. direktorskega socializma, ki ga je z reformo podjetij uvedel [[Ante Marković|Marković]] in po katerem so številni ustanavljali podjetja tudi brez potrebnega [[kapital
Zaradi nesporazumov v koaliciji Demos je nato
== Glej tudi ==
Vrstica 19:
== Zunanje povezave ==
* http://www.demos.si, demokracija v gibanju - družbeno-aktualna spletna stran
|