Altiplano: Razlika med redakcijama

'''Altiplano''' ( v [[španščina|španščini]] pomeni »''visoka planota''« oz. v [[kečuanščina|kečuanščini]] in [[ajmarščina|ajmarščini]] '''Qullaw''') je povprečno 3.300 m [[nadmorska višina|visoka]] [[planota]] v osrednjem delu [[Andi|Andov]], kjer so le ti najširši, in se razteza na ozemljih [[Peru]]ja, [[Bolivija|Bolivije]], [[Čile|Čila]] in [[Argentina|Argentine]]. Za [[Tibet]]om je druga največja visoka planota na svetu. Na zahodu ga obdaja [[vulkan]]ski masiv [[Cordillera Occidental]], vzhodu pa [[Cordillera Oriental]]. Na jugozahodu prehaja v [[puščava|puščavo]] [[Atacama]]. Največje mesto na Altiplanu je [[La Paz]].

 

V [[kenozoik]]u pred pribl. 65 milijoni let se je območje med ''Cordillero Oriental'' in ''Cordillero Occidental'' znižalo in nastale so okoli kilometer debele plasti [[usedlina|usedlin]]. V [[miocen]]u pred 20 milijoni let je ''Cordillera Occidental'' postala [[vulkan]]sko aktivna, njeni [[stratovulkan]]i so do danes dosegli višino tudi do 6000 m. V [[pleistocen]]u pred 2 milijonoma let je nastala kotanja in se v naslednjih 30.000 letih zalila z [[voda|vodo]]. Tako je na območju celotnega Altiplana nastalo [[jezero]] [[Ballivián]]. V [[holocen]]u pred okoli 10.000 leti se je zaradi podnebnih sprememb in zmanjšanja količin padavin večinoma izsušilo. Današnja ostanka Balliviána sta jezero [[Titicaca]] in slano jezero [[Poopó]]. Največji [[slana puščava|slani puščavi]], ki sta nastali takoj po izsužitvi jezera, sta [[Salar de Uyuni]] in [[Salar de Coipasa]].

 

 

Izraz ''altiplano'' se ponekod uporablja tudi za območja z [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] do 4.500 m in temu primernim [[podnebje]]m. Druga izraza za ta ''altiplano'' sta ''puno'' in ''páramos''.