Redakcija: 17:46, 10. januar 2011 uredi Luckas-bot (pogovor \| prispevki) Boti 127.670 urejanj m r2.7.1) (robot Dodajanje: af:Sardinië ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:04, 27. januar 2011 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m pp, replaced: Januar → Januar, februar → februar, marcu → marcu AWB Novejše urejanje →
Vrstica 1: : ''Za administrativno deželo Italije glej [[Sardinija (dežela)]]'' '''Sardinija''' ( [[italijanščina\|italijansko]] '''Sardegna''' [sardènja], [[sardinščina\|sardinsko]] '''Sardigna''' ali '''Sardinna''' [sardìnja]) je [[otok]] v [[Sredozemsko morje\|Sredozemskem morju]], drugi po velikosti za [[Sicilija\|Sicilijo]]. Leži nekako na sredi zahodnega Sredozemlja, približno 350  km tako od [[Ligurija\|Ligurije]] kot od obale [[Francija\|Francije]] ter [[Balearski otoki\|Balearskih otokov]]. Od [[Afrika\|afriške celine]] je otok oddaljen 250  km. == Geološki nastanek == Vrstica 19: Najvišji vrhovi so v Gennargentu, in sicer Punta La Marmora (1834 m), Bruncu Spina (1829 m), Punta Paulinu (1792 m) in drugi; ostali tisočaki so Monte Corrasi v Supramonte (1463 m), Limbara (1362 m), Monte Linas (1236 m), Monte Albo (1127 m). Najobsežnejša [[ravnina]] je Campidano (2350  km²) na jugovzhodu otoka. Ostale ravnine so [[planota]] Piana del Sulcis, dolina ob spodnjem toku reke Flumendosa in nekaj obalnih področij, ki so bila do nedavnega še [[močvirje\|močvirnata]] in so bila bonificirana. Razporeditev in sestav gorstev ter sezonska količina [[padavine\|padavin]] seveda vplivajo na padec in deročnost rek. V vzhodnih predelih otoka so reke kratki [[hudournik]]i z velikim padcem. Samo Flumendosa in Cedrino sta daljši reki. Na zahodni strani otoka. ki je delno ravninska in z manj strmimi vzpetinami, so reke daljše in manj deroče. Važnejše so Tirso, Coghinas in Temo. Sardinija nima naravnih [[jezero\|jezer]], pač pa več umetnih, ki so nastala z zajezitvijo glavnih rek. Tirso, najvažnejša sardinska reka, je pred prvimi zajezitvami ([[1924]]) skoraj vsako [[pomlad]] poplavljala in hudo poškodovala okolico. Prvi [[jez]]ovi so bili pozneje zaliti z novimi umetnimi jezeri, ki jih je ustvaril modernejši jez ''Sa Cantonera''. Na Flumendosi sta bili ustvarjeni dve veliki jezeri s skupno [[prostornina\|prostornino]] okoli 380 milijonov m³, ki ju podvodni kanali povezujejo z manjšimi jezeri in [[hidroelektrarna]]mi Vrstica 25: == Podnebje == [[temperatura\|Temperature]] so zelo ugodne, saj nikoli ne padejo pod 10 °C. Srednja letna temperatura je med 15 in 17 °C ob obali, v višinah nekaj stopinj manj. ~~[[Januar]]ske~~Januarske temperature so na primer okoli 9-10 °C ob obali in 3,5 °C na višini 1000 metrov, [[julij]]ske pa 24 °C oziroma 19 °C. [[Dež]]uje predvsem v dveh obdobjih, v [[november\|novembru]]/[[december\|decembru]] in v ~~[[februar]]ju~~februarju/~~[[marec\|~~marcu]]. seveda obilneje v višjih predelih. Nasprotno trpita [[suša\|sušo]] južni Campidano in planota Sulcis. Značilnost Sardinije je skoraj nepretrgano področje nizkega [[zračni tlak\|zračnega tlaka]], ki povzroča stalne [[veter\|vetrove]]. Predvsem piha [[maestral]], večkrat z močjo preko 100 [[kilometer na uro\|km/h]]. Zato je bilo v zadnjih desetletjih zgrajenih več [[elektrarna\|elektrarn]] za pridobivanje [[eolska energija\|eolske energije]]. Vrstica 37: * 60 [[naravni rezervat\|naravnih rezervatov]] * 24 [[naravni spomenik\|naravnih spomenikov]] * 16 naravoslovno zanimivih področij * 5 področij, ki jih je [[Svetovni sklad za naravo]] WWF označil za ''oaze''. Vrstica 44: * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 * Tassi F, Pratesi F., Guida alla natura della Sardegna, Rim, 1985 {{Regions of Italy}} Vrstica 53 ⟶ 52: {{Link FA\|fr}} {{Link FA\|it}} [[af:Sardinië]] [[als:Sardinien]]

Sardinija: Razlika med redakcijama