Elizabeta Bavarska: Razlika med redakcijama

 

Zofija in ena izmed njenih bavarskih sester, po imenu Ludovika, sta se že domenili, da bi bila starejša Ludovikina hči Helena, resno dekle, vzgojeno za tako življenje, odlična soproga za Franca Jožefa. Dami sta zato poleti [[1853]] organizirali skupno letovanje v [[Bad Ischl]]u, kjer naj bi se sestrična in bratranec spoznala. A dogodilo se je nekaj drugega. Franca Jožefa sploh ni prevzela Helena s svojim spakljivim vedenjem, ampak ga je popolnoma prevzela Helenina mlajša sestra Elizabeta, ki so jo vsi klicali Sisi (Sissi). Bila je ljubka, nežna, nenavajena na tako družbo. Bilo ji je petnajst let, nikakor še ni dorasla in je bila po Zofijini sodbi še popolnoma nezrela. Toda Franca Jožefa ni moglo nič odvrniti od odločitve in mati je morala na koncu popustiti. Ko so vprašali Elizabeto, če ga hoče, je odgovorila : »Da, cesarja imam rada. Če le ne bi bil cesar!«

 

Od zaroke do poroke je trajalo osem mesecev in v tem času so Elizabeto pripravili na cesarske dolžnosti. V nekaj mesecih so jo naučili [[francoščina|francoščine]], velik poudarek je bil na zgodovini njene nove domovine, seznanili so jo z vedenjem, protokolom in navadami na dunajskem dvoru, vcepili so ji tudi nekaj higienskih načel. Poroka je bila določena za [[24. april]]a [[1854]]. Elizabeta se je peljala po [[Donava|Donavi]] do [[Linz]]a z ladjo, okrašeno s cvetjem. [[Dunajčani|Dunajčane]] je takoj očarala s svojo nenavadno lepoto. Po poroki nikakor nista mogla biti sama, ker ju je čakalo kup uradnih zadev.

Elizabeta je Francu Jožefu rodila štiri otroke: Zofijo, prestolonaslednika Rudolfa, Gizelo in Marijo Valerijo. Zofija je umrla pri dveh letih in takrat so se odnosi med parom začeli spreminjati. Leta [[1866]], ko je bila [[pruska vojska]] pred vrati [[Dunaj]]a, je našla Elizabeta z otroki zatočišče v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Že leta [[1867]] pa je bil Franc Jožef okronan za cesarja [[Madžarska|Madžarske]]. Avstrijska monarhija je postala dualistična [[Avstro-Ogrska]]. Elizabeta je s kronanjem za madžarsko kraljico dosegla zenit svojega življenja. Mati Zofija je prevzela nadzor nad otroki, kljub temu, da je Elizabeta zelo nasprotovala. Ko se je Franc Jožef uprl svoji materi, je otroke dobila nazaj, a srčne rane zaradi izgubljene hčere, izgubljene svobode in nenehno vtikanje tašče v njeno življenje, je Sisi povsem uničilo. Takrat so se začela njena nenehna potovanja. Čim bolj se je izogibala [[Hofburg]]u in [[Schönbrunn]]u, naravnost sovražila ju je. Elizabeta je bila sicer uradno cesarica, vendar [[nadvojvodinja|nadvojvodinji]] Zofiji to ni preprečilo nadzora nad sinom, snaho in otroki. Elizabeta je lahko računala na moževo podporo in ta ji je dovolil luksuzna potovanja, kar je bilo vedno lažje, saj je bil evropski železniški sistem dokaj dobro razvit. Cesarica je imela svoj [[vlak]] in spremstvo šestdesetih ljudi. Posebnemu vlaku je sledil še [[tovorni vlak]] v katerem je potovala prtljaga.

 

 

Med [[ljudsko praznovanje|ljudskim praznovanjem]], ki je [[april]]a [[1879]] spremljalo srebrno poroko cesarskega para, je Franc Jožef dočakal veselje, da se je okoli njega zbrala cela družina. Elizabeta je bila poleg njega, čeprav je očitno že prišla tako daleč, da so ji bile takšne prireditve tuje oziroma zoprne.