Srednjeveške komune v Italiji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 10:
Oblast je ostala v laičnih rokah v tistih komunah, kjer je bilo na razpolago dovolj šolanih ljudi ([[sodnik]]ov, [[notar]]jev) in dovolj [[kapital]]a (večjih [[posestnik]]ov in [[trgovec|trgovcev]]). Te skupnosti so se sprva imenovale ''konzularne komune'' in njihovi predstavniki ''konzuli''. To poimenovanje da razumeti, da so se ta mesta zgledovala po [[antični Rim|starorimskem]] načinu upravljanja. Nekateri [[zgodovinar]]ji menijo, da je sploh vsa [[zgodovina]] italijanskih srednjeveških komun le naravna posledica določene rimljanske miselnosti, ki naj bi se bila trajno zakoreninila v nekaterih političnih in socialnih ozirih. Drugi so mnenja, da se je šlo le za sklicevanje na neko idealizirano preteklost. Edina gotova dediščina starorimske države je vsebina ''statutov'', to je komunskih [[zakonik]]ov, ki temeljijo vsi na [[zakonodaja|zakonodaji]] antičnega Rima.
 
Konzulov je bilo navadno dvanajst in so predstavljali bodisi [[zakonodajna oblast|zakonodajno]] kot [[sodna oblastsodišče|sodno oblast]]. V slučaju važnejših problemov so sklicali ''parlamentum'', to je splošno ljudsko zborovanje, čigar mnenje je bilo odločilno.
 
Dejansko so konzularne komune trajale malo časa, ker so spori med konzuli privedli do [[volitve]] višjega predstavnika, imenovanega ''[[Podesta|podestà]]''. Moral je biti tujec, torej rojen in do tedaj bivajoč izven zadevne komune, in na oblasti je ostal le eno leto. Predsedoval je skupnosti, ki se je imenovala ''velika komuna (commune majus)''. To so bile ''podestatske komune'', ki niso več sklicevale parlamenta.
 
==Notranji spori==