Aleksander Zorn: Razlika med redakcijama

Po končani gimnaziji je šolanje nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]]. Diplomiral je leta [[1973|1973]]. Med študijem je sodeloval v študentskem gibanju. Bil je sourednik ''[[Mladina (revija)|Mladinine]]'' priloge ''[[Mlada pota|Mlada pota]]'' (1967–69), urednik ''[[Tribuna (revija)|Tribune]]'' (1970), kulturni urednik [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent]] (1969–70), soustvarjalec in prvi predsednik [[Študentski kulturni center|Študentskega kulturnega centra]] (1971–72) oz. [[ŠKUC]]. Sodeloval je pri [[Gledališka skupina Pupilija Ferkerverk|gledališki skupini Pupilija Ferkeverk]] ter drugih [[avantgarda|avantgardnih skupinah]]. Po končanem študiju je najprej delal kot [[dramaturg|dramaturg]] pri [[Ekeperimentalno gledališče Glej|Eksperimentalnem gledališču Glej]], od leta 1977 do 1981 pa pri [[Viba film|Viba filmu]]. Nato je bil sedem let svobodni književnik ter tajnik in sourednik ''[[Nova revija|Nove revije]]''. Od 1987 do 2004 je bil urednik pri [[Založba Mladinska knjiga|založbi MK]]. Od [[2005|2005]] do [[2008|2008]] je bil državni sekretar v kabinetu predsedstva [[Vlada Republike Slovenije|Vlade RS]]. Od 15.10. oktobra 2008 je poslanec v [[Državnem zboru Republike Slovenije|Državni zbor Republike Slovenije]].

V letih 1979–86 je za ''[[Naši razgledi|Naše razglede]]'' pisal literarne kritike z imanentnim pristopom, zlasti o [[sodobna slovenska proza|sodobni slovenski prozi]] in [[sodobna slovenska poezija|poeziji]]. Uredil in komentiral je antologijo novejše slovenske proze (''Vidčevo sporočilo''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. {{COBISS|ID=23000064}} ) ter pripravil in s študijami opremil izbore slovenskih pisateljev. Napisal je dve radijski igri (''Življenje [[Fran Levstik|Frana Levstika]]'' 1981; ''Bajke o Slovencih'' 1992) in bil dramaturg pri filmih (''Ubij me nežno''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1979 {{COBISS|ID=12962049}} ); ''Draga moja Izza'' 1979; ''Razseljena soba'' 1982) ter gledaliških predstavah za [[Milan Jesih|Jesiha]]: ''Grenki sadeži pravice'' (1974); ''Brucka'' (1976); [[Izidor Cankar|Cankarja]]: ''S poti'' (1974), [[Rudi Šeligo|Šeliga]]: ''Šarada ali Darja'' (1975), [[Matjaž Kmecl|Kmecla]]: ''Lepa Vida ali Problem svetega Ožb''alta (1977), [[Raymond Quenau|Queneauja]]: ''Cica v metroju'' (1979); ''Vaje v slogu'' (1983); ter Hunterja: ''Profesor Modrinjak'' (1983). Za svoje delo je prejel leta 2005 [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]].