Angleška državljanska vojna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lynxmb (pogovor | prispevki)
manjše slogovne spremembe
Lynxmb (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 9:
Po izumrtju rodbine [[Tudor]] ([[Elizabeta I.]]) na [[Anglija|angleškem]] [[prestol]]u zavlada [[Škoti|škotska]] [[plemstvo|plemiška]] rodbina [[Stuart]] ([[Jakob I. Angleški|Jakob I.]]) in tako [[Škotska]] vstopi v [[personalna unija|personalno unijo]] z Anglijo. Preko naslednika Jakoba, [[Karel I. Angleški|Karla I.]], se pojavijo poskusi uvajanja [[absolutizem|absolutizma]]. Kmalu [[vladar]] pride v spor s parlamentom in vse močnejšo [[buržuazija|buržoazijo]], saj ne spoštuje podedovane svoboščine angleškega plemstva in Cerkve iz leta [[1215]], katera jim je zagotovljena v [[Velika lista svoboščin|Veliki listi svoboščin]]. Nasprotja se zaostrijo, ko Karel I. zavrne zahteve meščanstva izražene v listini [[Peticija pravic]] (''Petition of rights''). Leta [[1629]] celo razpusti parlament, vlada pa preganja [[puritanci|puritance]] ([[kalvinisti|kalvinistični]] nasprotniki [[anglikanska cerkev|anglikanske cerkve]]) in izsiljuje [[davek|davke]] brez dovoljenja parlamenta.
 
Boj za oblast v državi leta [[1642]] pripelje do [[spopad]]a med [[kavalirji]] (pristaši kralja) in [[okrogloglavci]] (pristaši parlamenta), ki preraste v [[državljanska vojna|državljansko vojno]] in revolucijo, v kateri - po reorganizaciji [[vojska|vojske]] - zmaga parlament ([[Oliver Cromwell]]). Cromwell obračuna s pripadniki kraljeve [[politična stranka|stranke]], razpusti zgornji dom [[angleški parlament|parlamenta]] in razglasi [[republika|republiko]] - [[Commonwealth (razločitev)]]. Zavlada sam kot ''[[lord protektor]]'' ([[1653]]-[[1658]]) in v tem času je bil posebej uspešen na zunanjepolitičnem področju kar se tiče [[angleško-nizozemske vojne|angleško-nizozemskih vojn]]. Anglija tako postane prva pomorska velesila v svetu.
[[Slika:Oliver Cromwell.jpg|thumbnail|100px|[[Oliver Cromwell]]]]
Po njegovi smrti zopet grozi državljanska vojna, saj [[buržoazija]] in [[plemstvo]] na prestol spet pokličeta dinastijo Stuart ([[Karel II.]], [[Jakob II.]]), ki zopet poskuša vladati absolutistično, zato kot posledica tega v parlamentu nastaneta dve politični stranki: