Informacijsko-komunikacijska tehnologija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Projektna naloga pri enem izmed predmetov. Sem se potrudil glede referenc in ostalega, upam da dovolj, prosil bi če bi lahko vsaj do 10 ure jutri online. kontakt za spremembe arnus.tomek@gmail.com. |
||
Vrstica 1:
<font size="4">'''Opredelitev informacijsko-komunikacijskih tehnologij''' (IKT)</font>
Dejavnik, ki je skupen vsem konceptom in ga tudi večina teoretikov povezuje s sodobnostjo, je '''informacijsko-komunikacijska tehnologija'''. Pojem vsebuje skupek različnih tehnologij (Clarke in Englebright 2003,4)<ref>Clarke, Alan in Lisa Englebright. 2003. ICT: The new basic skill. Leicester: National Iinstitut of Adult Continuing Education.</ref>:
<ul>
<li>'''računalniški sistemi'''</li>
<li>'''računalniške aplikacije''' ( na primer podatkovne baze)</li>
<li>'''komunikacijske tehnologije''' ( elektronska pošta, mobilni telefoni, uporaba interneta)</li>
<li>'''uporaba domačih in skupinski''' tehnologij (video rekorder, DVD predvajalnik, digitalne kamera)</li>
<li>'''računalniška strojna oprema''' ( tiskalniki, optični čitalci, digitalna oprema)</li>
</ul>
<br/>
Vrstica 34:
Osnovna infrastruktura IKT, na primer preprosto računalniško omrežje in dostop do interneta, je postala nekaj običajnega za večino podjetij v vseh sektorjih. Te tehnologije so postale tako
razširjene, da so danes bistvene za opravljanje poslovanja. Nasprotno pa bodo imele razvitejše informacijske infrastrukture in storitve v jutrišnjem gospodarstvu ključno vlogo, ki bo daleč presegala same sisteme in tehnologijo, saj omogočajo in sprožajo nove načine upravljanja poslovnih odnosov in nove modele poslovanja v razvijajočem se digitalnem gospodarstvu. Velike družbe so ustrezno usposobljene za prevzem in razvoj teh modelov, manjše družbe pa jim morajo bodisi slediti bodisi tvegajo, da bodo izključene iz dobavnih verig.
<br>
<br>
<font size="4">'''Gospodarski vpliv IKT in e-poslovanja''' (IKT)</font>
<br>
<br>
Velik del raziskave je bil opravljen zaradi boljšega razumevanja pomena vlaganja v IKT za konkurenčnost, produktivnost in rast. Študije Sectoral '''e-Business Watch v letu 2007/8''' so v svojih ocenah našle mešane dokaze o vplivu IKT. Medtem ko dokazi z mikropodatki jasno poudarjajo strateški vpliv e-poslovanja na posamezne družbe, pa makro analiza na ravni
panoge razkriva le zmerne učinke kapitalskega vlaganja v IKT na produktivnost in rast.
<br>
<br>
'''Dokazi z mikropodatki:''' naraščajoča strateška pomembnost e-poslovanja
Dokazi z mikropodatki iz raziskave družb in študij primerov, izvedenih v letu 2007/8, kažejo na dinamičen razvoj e-poslovanja v vseh proučevanih sektorjih.
<br>
<br>
Študije primerov kažejo, da je postala IKT univerzalna tehnologija. Njena uporaba je razširjena v vseh poslovnih funkcijah. V številnih družbah je e-poslovanje postalo pomemben instrument za izvajanje strategije. Posebni cilji in aplikacije e-poslovanja pa se seveda močno razlikujejo, odvisno od poslovnega modela družbe, njene velikosti in trga, na katerem deluje.
<br>
<br>
Vidik družb. 55–70 % družb v vseh sektorjih pričakuje, da bo imela IKT velik ali srednji vpliv na njihovo poslovanje. To drži na praktično vseh področjih, vključno s primarnimi funkcijami (kot so proizvodnja, trženje in logistika) in podpornimi funkcijami (kot so nadzor, človeški viri in računovodstvo).
<br>
<br>
'''Analiza podatkov.''' Regresijska analiza, ki temelji na analizi podatkov, ugotavlja, da je uporaba IKT pozitivno povezana z naraščanjem prihodka v vseh proučevanih sektorjih. Za
podjetja iz kemičnega, maloprodajnega in transportnologističnega sektorja obstajajo dokazi o pozitivnem vplivu uporabe IKT na tržne deleže.
<br>
<br>
'''Analiza na sektorski ravni.''' le zmeren vpliv kapitala IKT na produktivnost in rast industrije, mešane posledice za energetsko intenzivnost
Na sektorski ravni je glede na ekonometrično analizo neposredni prispevek kapitala IKT k rasti produktivnosti in industrije manj viden.
<br>
<br>
'''IKT in rast dodane vrednosti.''' Računanje rasti (ob uporabi podatkov iz računov produktivnosti in rasti EU KLEMS1) ne daje prepričljivega dokaza o učinkih kapitala IKT na rast v večini analiziranih sektorjev. Sektor, v katerem ima IKT največjo vlogo, je bančništvo.
<br>
<br>
'''IKT in rast produktivnosti dela.''' Analiza, ki temelji na skupini podatkov EU KLEMS od 1995 do 2004, je ugotovila le zmeren vpliv kapitala IKT na produktivnost dela. Namesto tega je bilo ugotovljeno, da je ključna gonilna sila za rast produktivnosti dela (merjene kot bruto vrednost proizvodnje na delovno uro) intenzivnost vmesnih vložkov. Najmočnejši dokaz v tem pogledu je bil ugotovljen v maloprodajnem, kemičnem in jeklarskem sektorju in v manjšem obsegu pri transportu in bančništvu.
<br>
<br>
'''IKT in energija.''' Ekonometrična pilotna študija Sectoral
e-Business Watch o vplivu IKT na porabo energije (za trisektorje) ugotavlja, da se intenzivnost električne energije zmanjšuje ob uporabi komunikacijskih sredstev, vendar se
povečuje z IT (računalniki in programska oprema) (e-Busines Watch 2009)<ref>e-Business Watch. 2008. IKT in trendi e-poslovanja v letu 2008 [online].Dostopno na [http://www.ebusiness-watch.org/key_reports/documents/ExecSum_2008_EU27 languages/SeBW_Abstract_SL.pdf] [15.12.2010].</ref>.
<br>
| |||