Informacijsko-komunikacijska tehnologija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
<font size="4">'''Opredelitev informacijsko-komunikacijskih tehnologij''' (IKT)</font>
Dejavnik, ki je skupen vsem konceptom in ga tudi večina teoretikov povezuje s sodobnostjo, je informacijsko-komunikacijska tehnologija. Pojem vsebuje skupek različnih tehnologij (Clarke in Englebright 2003,4):▼
-računalniški sistemi▼
-računalniške aplikacije ( na primer podatkovne baze)▼
-komunikacijske tehnologije ( elektronska pošta, mobilni telefoni, uporaba interneta)▼
-uporaba domačih in skupinski tehnologij (video rekorder, DVD predvajalnik, digitalne kamera)▼
-računalniška strojna oprema ( tiskalniki, optični čitalci, digitalna oprema)▼
ali pa po O'Hara in Stevens (2006, 10) elektronska pošta, omrežje, mobilna telefonija,www, klepetalnice, e trgovina, itd. Najpogosteje pa je opredeljen enostavno kot programska in strojna oprema za komunikacijo s podatki (računalnik, fiksni in mobilni telefon, faks, internet ipd.)▼
Pojem informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se je pojavil v zadnjem desetletju in je postal zelo pomemben sestavni element sodobne informacijske družbe, saj opredeljuje znanje, vedenje in dogajanje, povezano s sodobno računalniško tehniko, tehnološkim razvojem in različnimi vejami znanosti (Klinc in Dolenc 2007,12).▼
Pinterič pravi, da je IKT tista tehnologija, ki temelji na združevanju predhodnih tehnologij za prenos informacij in omogoča komunikacijske procese (Pinterič in Grivec 2007,17). ▼
Po Svetetovem mnenju pa je IKT sposobnost, znanje, spretnost oziroma tehnika, da predvsem z uporabo strojev in naprav, ki omogočajo informacijske dejavnosti, dosežemo želene rezultate. Svete izpostavlja kot dodatke k definiciji tudi pomembnost komunikacijskega elementa, ki v zadnjem času pridobiva na pomenu, saj se v IKT-ju daje čedalje večji poudarek prenosu podatkov (Svete 2005,16). ▼
▲Dejavnik, ki je skupen vsem konceptom in ga tudi večina teoretikov povezuje s sodobnostjo, je informacijsko-komunikacijska tehnologija. Pojem vsebuje skupek različnih tehnologij (Clarke in Englebright 2003,4)<ref>Clarke, Alan in Lisa Englebright. 2003. ICT: The new basic skill. Leicester: National Iinstitut of Adult Continuing Education.</ref>:
<ul>
▲
</ul>
<br/>
▲ali pa po O'Hara in Stevens (2006, 10)<ref>O'Hara, Keiron in Daviv Stevens. 2006. Inequality.com: Power, Poverty and the Digital Divide. Oxford: Oneworld Publication.</ref> elektronska pošta, omrežje, mobilna telefonija,www, klepetalnice, e trgovina, itd. Najpogosteje pa je opredeljen enostavno kot programska in strojna oprema za komunikacijo s podatki (računalnik, fiksni in mobilni telefon, faks, internet ipd.)
<br>
<br>
▲Pojem informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se je pojavil v zadnjem desetletju in je postal zelo pomemben sestavni element sodobne informacijske družbe, saj opredeljuje znanje, vedenje in dogajanje, povezano s sodobno računalniško tehniko, tehnološkim razvojem in različnimi vejami znanosti (Klinc in Dolenc 2007,12)<ref>Klinc, R in M. Dolenc. 2007. Vpliv IT na produktivnost. Sistem.</ref>.
<br>
<br>
▲Pinterič pravi, da je IKT tista tehnologija, ki temelji na združevanju predhodnih tehnologij za prenos informacij in omogoča komunikacijske procese (Pinterič in Grivec 2007,17)<ref>Pinterič, U in M. Grivec. 2007. Informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobni družbi: multidisciplinarni pogledi. Nova Gorica: Fakulteta za uradne družbene vede.</ref>.
<br>
<br>
▲Po Svetetovem mnenju pa je IKT sposobnost, znanje, spretnost oziroma tehnika, da predvsem z uporabo strojev in naprav, ki omogočajo informacijske dejavnosti, dosežemo želene rezultate. Svete izpostavlja kot dodatke k definiciji tudi pomembnost komunikacijskega elementa, ki v zadnjem času pridobiva na pomenu, saj se v IKT-ju daje čedalje večji poudarek prenosu podatkov (Svete 2005,16)<ref>Svete, U. 2005. Varnost v informacijski družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.</ref>.
<br>
<br>
Medtem ko je IKT še naprej učinkovit vir za zmanjševanje obstoječih stroškov, pa vedno bolj dobiva vlogo orodja za inovacije in povečevanje prihodkov, ker omogoča nove storitve in načine dela znotraj vrednostnih verig in omrežij. Ob širjenju teh novih dejavnosti s poudarkom na znanju (ne le v storitvah, temveč tudi v proizvodnji) opažamo pojavljanje novih specializiranih posrednikov, ki od drugih družb prevzemajo pomožne poslovne procese in jim s tem omogočajo, da se osredotočijo na svojo glavno dejavnost.
<br>
<br>
Osnovna infrastruktura IKT, na primer preprosto računalniško omrežje in dostop do interneta, je postala nekaj običajnega za večino podjetij v vseh sektorjih. Te tehnologije so postale tako
razširjene, da so danes bistvene za opravljanje poslovanja. Nasprotno pa bodo imele razvitejše informacijske infrastrukture in storitve v jutrišnjem gospodarstvu ključno vlogo, ki bo daleč presegala same sisteme in tehnologijo, saj omogočajo in sprožajo nove načine upravljanja poslovnih odnosov in nove modele poslovanja v razvijajočem se digitalnem gospodarstvu. Velike družbe so ustrezno usposobljene za prevzem in razvoj teh modelov, manjše družbe pa jim morajo bodisi slediti bodisi tvegajo, da bodo izključene iz dobavnih verig.
<br>
<br>
Medtem ko je IKT še naprej učinkovit vir za zmanjševanje obstoječih stroškov, pa vedno bolj dobiva vlogo orodja za inovacije in povečevanje prihodkov, ker omogoča nove storitve in načine dela znotraj vrednostnih verig in omrežij. Ob širjenju teh novih dejavnosti s poudarkom na znanju (ne le v storitvah, temveč tudi v proizvodnji) opažamo pojavljanje novih specializiranih posrednikov, ki od drugih družb prevzemajo pomožne poslovne procese in jim s tem omogočajo, da se osredotočijo na svojo glavno dejavnost.
<br>
<br>
Osnovna infrastruktura IKT, na primer preprosto računalniško omrežje in dostop do interneta, je postala nekaj običajnega za večino podjetij v vseh sektorjih. Te tehnologije so postale tako
razširjene, da so danes bistvene za opravljanje poslovanja. Nasprotno pa bodo imele razvitejše informacijske infrastrukture in storitve v jutrišnjem gospodarstvu ključno vlogo, ki bo daleč presegala same sisteme in tehnologijo, saj omogočajo in sprožajo nove načine upravljanja poslovnih odnosov in nove modele poslovanja v razvijajočem se digitalnem gospodarstvu. Velike družbe so ustrezno usposobljene za prevzem in razvoj teh modelov, manjše družbe pa jim morajo bodisi slediti bodisi tvegajo, da bodo izključene iz dobavnih verig.
<br>
<br>
==REFERENCE==
<hr/>
{{reflist}}
| |||