Skok s palico: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 54:
Čeprav obstaja veliko tehnik v uporabi, odvisnih od stopnje znanja skakalca, je najbolj pravilna in uporabljena tehnika, ki je po fazah navedena spodaj:
==== Zalet ====
Med zaletom skakalec priteče po stezi, da doseže najvišjo hitrost in pravilen položaj za odriv. Profesionalni skakalci imajo lahko zalet tudi 18 do 22 korakov dolg. Na začetku zaleta ima skakalec palico ponavadi navpično, in jo počasi spušča medtem ko se približuje luknji. Tako skakalec zmanjša težo palice. Hitreje kot skakalec teče skakalec in boljši je njegov odriv, lahko ustvari večjo potencialno energijo, ki jo uporabi, da se postavi v stojo. Pogosto je da skakalci povečujejo hitrost med zaletom in dosežejo njihovo največjo hitrost pri odrivu. Skakalci povečajo frekvenco korakov z tem, da dvigujejo noge do vodoravnega položaja kot tekači na kratke proge. Za razliko od tekov na kratke proge kot je tek na 100 m, kjer so tekači nagnjeni naprej da dosežejo večjo hitrost, morajo skakalci ohraniti pokončno držo skozi cel zalet, zato da lahko kljubujejo teži palice.
==== Vbod in odriv ====
Vbod palice in odriv se ponavadi začneta 3 korake pred zadnjim korakom. Skakalci si bodo (ponavadi) prešteli svoje korake od točke zaleta do luknje z štetjem dolgih korakov na vsako levo nogo (enako-obratno za levičarje) le da morajo začeti z drugo nogo. Naprimer; skakalec pri zaletu iz desetih korakov bi štel vsak korak leve noge le zadnji trije so izjema kjer mora šteti vse tri korake. Ti zadnji trije koraki so ponavadi hitrejši kot prejšnji. Cilj te faze je učinkovito prenesti kinetično energijo, ki jo dobimo iz teka v potencialno energijo, ki se shrani v palici ki se potem izproži in pomaga skakalcu dobiti višino. Vbod se zažne ko skakalec dvigne svoje roke iz bokov do iztegnjenega položaja nad njegovo glavo in ima iztegnjeno levo in desno roko. Obenem skakalec nacilja in zasadi palico v luknjo. Pri zadnjem koraku se skakalec odrine z svojo odrivno nogo, ki naj bi bila zmeraj ravna, in potisne koleno druge noge naprej. Ko palica zdrsi do konca luknje, se začne ta upogibati in ponese skakalca naprej in gor, ki ima nogo še zmeraj pod kotom in za njegovim trupom.
==== Zamah ====
Zamah je ko palcaš zamahne z svojo odrivno nogo naprej in potiska levo roko naprej, medtem ko poskuša obdržati ravno nogo, ko pa so roke enkrat v obliki črke "U" leva roka ostane iztegnjena, da bi skakalec lahko izkoristil največ iz palice. To povzroči, dvojno nihalno gibanje, ko se vrh palice giba naprej in se obrača iz luknje, medtem ko skakalec naredi drugo nihalno gibanje z obračanjem desne roke. Rezultat je še več potencialne energije ki se shrani v palico, in ki je potem uporabljena v nadaljnih fazah. Zamah se nadaljuje dokler niso boki nad glavo in roke vlečejo palico k prsim; iz tam lahko skakalec "izstreli" svoje noge čez letvico s tem da ima palico blizu telesa.
==== Drugačne metode zamaha ====
Še ena oblika zamaha se imenuje sonožni zamah. Po normalnem odrivu, skakalec pusti da mu odrivna noga pada k drugi nogi in zamahne z obema nogama hkrati. S tem je teža skakalčevega dolnjega dela telesa odmaknjena dlje od rotacijske osi, zaradi česa je težje narediti zamah s večjo hitrostjo kot pri zamahu z eno nogo. Iz istega razloga, bo skakalec z stalno rotacijsko hitrostjo naložil več energije na palico z sonožnim zamahom kot pa pri zamahu z eno nogo. Zaradi počasnješega zamaha se je skakalcu težje postaviti v gnezdo. Sonožni zamah običajno ni običajen, vendar pa je francoski skakalec s palic Jean Galfione odlično prikazal sonožni zamah in se z njim vpisal v klub 6 metrašev.
Tretja oblika zamaha se imenuje "tuck and shoot". To pomeni da skakalec potisne obe nogi k prsom namesto da bi imel odrivno nogo iztegnjeno. To ima ravno obraten učinek od sonožnega zamaha;skrajša pot spodnjega dela telesa po rotacijski osi, s tem je zamah hitrejši, ampak palica ne dobi toliko energije v sebe, ki se potem spremeni potisk skakalca v višave. Zato ker je pri krajši rotacijski osi težje uporabljati večje palice kot pri daljši, "tuck and shoot" tudi ni uveljavljena metoda. To metodo je uporabljal bivši Ameriški rekorder Jeff Hartwig.
==== Iztez ====
Iztez se nanaša na položaj ko so boki obrnjeni navzgor z iztegnjenimi nogami, medtem ko ramena potiskajo dol kar pomeni, da je skakalec z nogami obrnjen proti nebu. Tej poziciji se včasih tudi reče preobrat. Medtem ko se ta faza izvaja, palica začne oddajati svojo energijo ko se izteza in s tem potiska skakalca navzgor. Roke skakalca ostajajo blizu njegovega telesa ko se pomaknejo pod boke in zgornji del trupa.
==== Obrat ====
Obrat je izveden takoj ali celo pred koncem izteza. Kot nam ime pove, se skakalec obrne za 180° stopinj proti palici medtem ko izteza svoje roke zraven glave in ramen. Običajno skakalec začne premikati svoje telo proti letvici, ko se že obrne, čeprav bo skakalec idealno ostal kolikor pokončen se le da. Bolj natančen opis te faze bi bil rotacija zato ker se skakalec rotira okoli navidezne osi iz glave do pet.
==== Odriv od palice ====
To je običajno zelo občudovana faza gledalcev in začetnih skakalcev, čeprav je ena izmed najlažjih faz skoka in je rezultat prejšnih faz. To fazo v glavnem sestavlja odriv skakalca od palice in odriv palice stran od letvice, da je ne bi podrla. Medtem ko njegovo telo gre čez in okoli letvice, je skakalec obrnjen proti njej. Obračanje telesa nad letvico se zgodi avtomatično in njegova glavna skrb je da se z telesom, rokami ali kakšnimi drugimi okončinami ne bi dotaknil letvice. Skakalec bi moral pristati blizu sredine blazine obrnjen z trebuhom navzgor.
| |||