Skok s palico: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Muzgar15 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Muzgar15 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Unreferenced|date=December 2008}}
'''Skok s palico''' je [[atletika|atletska disciplina]], pri kateri si skakalec z dolgo, upogljivo palico (ki je danes narejena iz [[plastika|trde plastike]] ali [[ogljik|ogljikovih vlaken]]) pomaga pri preskoku letvice. Skok s palico so poznali že [[grki|stari Grki]], kot tudi [[Kreta|Krečani]] in [[Kelti]]. Skok s palico je [[olimpijske igre|olimpijska disciplina]] od leta [[1896]] za moške in [[2000]] za ženske.
 
==Zgodovina==
Palice so ljudje uporabljali kot praktičen pripomočke za preskakovanje naravnih ovir v močvirnatih območij kot je [[Friesland]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]], ob obali [[severno morje|severnegaSevernega morja]], in na vzhodu [[Anglija|Anglije]]. Umetno črpanje teh močvirij je ustvarilo omrežje prepletajočih se [[kanal|kanalov]]. Da bi jih lahko prečkali brez da bi se zmočili in se izognili dolgim obhodom do mostov, je bilo pri vsaki hiši nekaj palic za skok čez kanal. [[Gondola|Beneški gondolirji]] tradicionalno uporabljajo lesene palice za premikanje proti obali.
 
Tekmovanja v skoku v daljino z palico se tradicionalno odvijajo v nižjih predelih okoli Severnega morja. Cilj tega tekmovanja ni skok v višino temveč v daljino.
 
Eno izmed prvih tekmovanj v skoku s palico, kjer je bila merjena višina se je odvijalo v Ulverstonskem nogometnem in kriketskem klubu, leta 1843.<ref>Turnbull, Simon (2009-06-13). [http://www.independent.co.uk/sport/general/athletics/kate-dennison-it-helps-being-a-little-bit-crazy-1704055.html Kate Dennison: 'It helps being a little bit crazy']. ''[[The Independent]]''. Retrieved on 2009-06-15.</ref> Moderna tekmovanja so se začela okoli leta 1850 v [[Nemčija|Nemčiji]], ko je bil skok s palico dodan kot vaja gimnastičnega kluba Turner, ki sta ga vodila Johann Christoph Friedrich GutsMuths in Frederich L. Jahn. Moderna tehnika skoka je bila razvita v [[ZDA|ZDA]] ob koncu 19. stoletja. V [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]], je bila prvič uporabljena na Caledonijskih igrah.
 
Sprva so bila palice narejene iz trdih materialov kot je [[bambus]] ali [[Aluminij|aluminija]]. Prve upogljive palice so bile narejene iz kompozitnih materialov kot je [[plastika|fiberglas]] ali [[ogljik|ogljikovih vlaken]], so pomagale skakalcem skočiti višje .<ref>Vault Techniques - [http://www.vaulttechniques.com/pole-vault-history.html Pole Vault History]</ref> Fizične veščine kot so hitrost in okretnost so bistvene za dobre skoke, ampak tudi tehnika skoka je enako, če ne bolj pomembna pri skokih. Cilj skakanja s palico je preskočiti letvico, ki jo podpirata dva stoječa stojala, brez da bi jo pri tem podreš.
 
== Modereno skakanje s palico ==
Danes, atleti tekmujejo v skoku s palico, kot eden izmed štirih skakalnih dogodkov v [[Atletika|atletiki]]. Ker sta [[skok v višino]] in skok s palico oba vertikalna skoka, so tekmovanja izpeljana podobno. Vsak skakalec lahko izbere na kateri višini bo začel tekmovanje. Ko se prijavijo, imajo tri poskuse da preskočijo višino. Če višino preskoči, skakalec nadaljuje na naslednjo višino, kjer ima še tri poskuse. Ko skakalec trikrat ne preskoči letvice, izpade iz tekmovanja in se mu upošteva najvišja preskočena višina. "Nula", pogosteje uporabljen izraz "Ni preskočil", pomeni da skakalec ni preskočil letvice na bilo kateri višini na tekmovanju.
 
Ko se skakalec prijavi, lahko izbira začetno višino. Če skakalec ne preskoči višino v prvo lahko preide na naslednjo višino kjer ima le še dva poskusa, v primerjavi z običajnimi tremi. Podobno se zgodi, ko skakalec ne preskoči višine dvakrat lahko izpusti to višino in preide na drugo kjer ima samo še en poskus, kar so skupno trije poskusi.
 
Tekmovalec ki preskoči najvišjo višino je zmagovalec. Če dva skakalca preskočita isto višino, se šteje število poprav na tisti višini. Če pa imata skakalca isto število poprav na zadnji višini, se šteje skupno število poprav na tekmovanju.
 
Če pa je prvo mesto še zmeraj izenačeno, se zgodijo ponovni skoki. Skoki se ob tem štejejo veljavni in se upoštevaju pri zapisniku, kot v normalnem tekmovanju.
 
Če je še zmeraj izenačenje, dodatni skoki ponavadi ne pridejo v poštev, razen če so tekmovanje kvalifikacije. V tem primeru se izvedejo administrativni dodatni skoki, ampak tej skoki niso upoštevani kot uradni ampak nimajo drugega namena kot razrešiti izenačenje.
 
Dodatni skoki so kot zlati gol pri nogometu, pri katerem skakalca poskušata preskočiti isto višino, začenši z zadnjo najvišjo višino. Če nobeden od skakalcev te višine ne preskoči, se letvica spusti za nekaj centimetrov, če pa oba preskočiti, se letvica dvigne za nekaj centimetrov. Dodatni skoki se končajo, ko eden preskoči in drugi podre. Vsak skakalec ima en poskus na vsaki višini dokler en preskoči in drug ne.
 
Oprema in pravila pri skoku s palico so podobna kot pri skoku v višino. Kakorkoli, pri skoku s palico si lahko skakalec izbere horizontalno postavitev letvice pri vsakem skoku in ji lahko spremeni globino, za luknjo; železna luknja v katero se postavi palica pred odrivom. Globina katero lahko tekmovalec določi je omejena z stopnjo tekmovanja.
 
Če palica s katero skakalec skače premakne letvico iz stojal, se to šteje kot poprava čeprav tekmovalec preskoči višino. Skakalec nima koristi če se hitro odmakne iz blazin preden letvica pade. Izjema temu pravilu je če tekmovalec skače zunaj in preskoči višino, ampak veter odpihne palico v letvico in jo podre; to se šteje kot veljaven skok. To odločitev sprejme sodnik za skok s palico. Če se palica zlomi med skokom, se šteje kot napaka v opremi, se skok ne zabeleži. Druge napake opreme so če se stojala prevrnejo ali če veter premakne letvico iz stojal brez, da bi se skakalec dotaknil letvice.
 
Vsak skakalec ima omejen čas v katerem mora izvedeti poskus. Količina časa je različna glede na raven tekmovanja in število skakalcev, ki so še ostali. Če skakalec ne skoči v določenem času, dobi skakalec opozorilo in poskus se šteje kot neveljaven.
 
Palice so izdelane z ocenami primernim za skakalčevo težo. Nekatere organizaacije prepovedujejo da bi skakalci skakali s palicami pod ocenjeno težo iz previdnosti. Priporočljiva teža je izračunana z stopnjo "fleksa" ali raztezljivosti, ki je določena z strani proizvajalca z količino povzročenega pritiska na palico (najpogosteje 22.7 kg ali 50 funtov) in nato izmerijo za koliko se je sredina palice odmaknila od prvotnega položaja. Tudi če sta dve palice isto težke ni nujno da so iste upogljivosti.
 
Ker so dolžina in upogljivost palice pomembna faktorja v rezultatu skakalca in mu ustrezajo, ni pogosto da profesionalen skakalec s sabo nosi več kot 10 palic na tekmovanje. Obnašanje palice se lahko spremeni z prijemom palice višje ali nižje pod vrhom palice. Leva in desna dlan sta ponavadi narazen za malo več kot širina ramen. Palice so narejene za ljudi različnih stopenj znanja in velikosti teles, ki so lahko kratke tudi do 3.05 m in dolge do 5.30 m, z obširno izbiro glede na težo. Vsak proizvajalec odredi maksimalno težo in višino najvišjega prijema.
 
==Pole vault technology==
Tekmovalen skok s palico se je začel z uporabo [[Jesen|jesenovih]] palic. Z višanjem višin , so palicam iz [[Bambus|bambusa]] dodali [[Aluminij|aluminij]], ki je bil zožen na vsakem koncu. Današnji skakalci raje uporabljajo palice ki so narejene iz trakov fiberglasa, ki vsebuje smolo okoli železne palice, ki so že na začetku upognjene da skakalec lažje upogne palico pri odrivu. Oblika in količina trakov iz fibergalsa je skrbno načrtovana za želeno dolžino in trdoto palice. Palice so narajene iz različnih fiberglasov , vključno z ogljikovimi vlakni, da bi omogočile skakalcu večje višine. V zadnjih letih se ogljikovim vlaknom dodaja E-steklo in S-steklo materiali, da bi naredili palico lažjo.
 
Kot pri skoku v višino, so skakalci na začetku padali na noge v pesek ali kup žagovine. Ko je tehnologija omogočila višje skoke, se je pesek zamenjal z vrečami spužve. Današnje blazine so ponavadi 1-1.5m debele. Blazine so tudi širše in daljše, da bi se preprečila verjetnost nesreče. Pravilna tehnika pristajanja je na hrbet ali ramena. Pristajanja na noge se naj bi izogibali, da bi zmanjšali možnost poškodbe nižjega dela noge, še posebaj gležnjev.
 
Rezultat spremembe pravil so večje blazine in dodatne podlage navseh trdih mestih.
 
Letvica se je razvila iz trikotne aluminijske letvice v okroglo letvico iz fiberglasa z gumjastimi konci. Ti so postavljeni na stojalih in jih skakalec lahko zbije iz stojal. Po pravilih moraj imeti letvice, ki so polkrožne na koncu majhno svinčeno utež v letvici.
 
== Faze skoka s palico ==
 
[[Image:Pole Vault Sequence 1.jpg|thumb|right|210px]]
[[Image:Pole Vault Sequence 2.jpg|thumb|right|210px]]
[[Image:Pole Vault Sequence 3.jpg|thumb|right|210px]]
[[Image:Pole Vault Sequence 4.jpg|thumb|right|210px]]
[[Image:Pole Vault Sequence 5.jpg|thumb|right|210px]]
[[Image:Pole Vault Sequence 6.jpg|thumb|right|210px]]
 
Čeprav obstaja veliko tehnik v uporabi, odvisnih od stopnje znanja skakalca, je najbolj pravilna in uporabljena tehnika, ki je po fazah navedena spodaj: