[[slika:GC base pair jypx3.png|thumb|Bazni par gvanin-citozin s tremi vodikovimi vezmi]]
[[slika:AT base pair jypx3.png|thumb|Bazni par adenin-timin z dvema vodikovima vezema]]
'''Bazni par''' (pogosto okrajšano '''bp''' ali samo '''b''') je v [[molekularna biologija|molekularni biologiji]] par [[nukleotid]]nih [[baza (kemija)|baz]] na sosednjih komplementarnih verigah [[DNK]] ali [[RNK]], ki sta med seboj povezani z [[vodikova vez|vodikovimi vezmi]]. Po [[James Dewey Watson|Watson]]-[[Francis Crick|Crickovem]] modelu parjenja baz v DNK tvorita tak par bazi [[adenin]] (A) in [[timin]] (T) ter [[gvanin]] (G) in [[citozin]] (C). V RNK timin zamenja [[uracil]] (U).
Mehanizem parjenja med ustreznimi bazami na sosednjih verigah je ujemanje geometrije med donorji in akceptorji [[elektron]]ov pri tvorjenju vodikove vezi, kar zagotavlja stabilnost vezi. Adenin in gvanin sta večja in sodita med [[purin]]e, citozin, timin ter uracil pa so manjši in jih uvrščamo med [[pirimidin]]e. Kot del verige se lahko stabilno pari samo pirimidin s purinom. Dva purina sta predaleč vsaksebi za tvorbo vezi, dva pirimidina pa preblizu, zaradi česar pride do odbojev med ostalimi atomi. Geometrija molekul nadalje določa, da se energetsko najučinkoviteje parita gvanin in citozin, ki medsebojno tvorita tri vodikove vezi, ter adenin in timin (oz. uracil), ki tvorita dve. Kljub temu je par gvanin-uracil (t.i. »ohlapni bazni par«) z dvema vodikovima vezema pogost v prenašalni RNK (tRNK), kjer sodeluje pri vzpostavitvi sekundarne strukture.
Razdalja med sosednjimi baznimi pari vzdolž vijačnice je razmeroma konstantna in znaša okrog 3,4 [[angstrem|Å]]. Zato se bazni par pogosto uporablja kot enota za dolžino molekule DNK ali RNK, v kombinaciji s standardnimi [[Predpone SI|predponami SI]]. 1 Kb oz. 1 Kbp tako znaša 1000 baznih parov, 1 Mb oz. 1 Mbp pa milijon. V [[genetika|genetiki]] se največkrat uporablja kar okrajšava »b«, »bp« pa takrat, ko je treba ločiti med to enoto in računalniškim [[bit]]om.
