Marko Anton Plenčič: razlika med redakcijama

dodanih 1.629 zlogov ,  pred 10 leti
dp. + slog -- {{stub}}, {{slog}}
m ({{slog}})
(dp. + slog -- {{stub}}, {{slog}})
'''Marko Anton Plenčič''' (znan tudi kot ''Marcus Antonius Plenciz'') [[slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], * [[28. april]] [[1705]], [[Solkan]] pri [[Gorica|Gorici]], † [[25. november]] [[1786]], [[Dunaj]], znan tudi kot Marcus Antonius Plenciz je bil zdravnik slovenskega rodu in eden izmed zgodnjih utemeljiteljev nauka o [[nalezljive bolezni|nalezljivih boleznih]]. V svojem delu ''Opera medico-physica'' [[1762]] je opisal teorijo o [[mikroorganizem|mikroorganizmih]] (pri njem ''animalcula minima'' ali ''animalcula insensibilia'', ki povzročajo nalezljive bolezni.
{{slog}}
'''Marko Anton Plenčič''' [[slovenci|slovenski]] [[zdravnik]], * [[28. april]] [[1705]], [[Solkan]] pri [[Gorica|Gorici]], † [[25. november]] [[1786]], [[Dunaj]], znan tudi kot Marcus Antonius Plenciz je bil zdravnik slovenskega rodu in eden izmed zgodnjih utemeljiteljev nauka o [[nalezljive bolezni|nalezljivih boleznih]]. V svojem delu ''Opera medico-physica'' [[1762]] je opisal teorijo o [[mikroorganizem|mikroorganizmih]] (pri njem ''animalcula minima'' ali ''animalcula insensibilia'', ki povzročajo nalezljive bolezni.
 
Plenčič se je šolal v Gorici, nato pa je študiral na Dunaju in v [[Padova|Padovi]]. Po diplomi leta 1735 se je vrnil na Dunaj, kjer je ostal do svoje smrti.
[[Slovensko mikrobiološko društvo]], je leta 1996 imenovalo po
 
Plenčiču odličja in priznanja, ki jih podeljujejo zaslužnim slovenskim mikrobiologom.
V svojem delu ''[[Opera medico-physica]]'' ([[1762]]), ki obsega štiri razprave, je opisal teorijo o [[mikrob|mikroorganizmih]] oz. kužnih klicah (''animalcula minima'' ali ''animalcula insensibilia''), ki povzročajo [[nalezljiva bolezen|nalezljive (infekcijske) bolezni]]. Njegova temeljna zamisel je bila, da nalezljive bolezni povzročajo nevidne živi (mikrobi), in sicer vsako bolezen druga, določena vrsta. Teorijo je podprl s primerom [[goveja kuga|goveje kuge]]. V drugi razpravi je opisoval [[črne koze]], v tretji [[škrlatinka|škrlatinko]], v četrti pa [[potres]] leta [[1755]]. Zadnja razprava je pomembna tudi zato, ker je povezal [[naravna katastrofa|naravno katastrofo]] s pojavom nalezljivih bolezni.
 
Na osnovi svojih opažanj in raziskav je predlagal tudi uporabo [[zdravilo|zdravil]], ki delujejo neposredno na mikrobe, med njimi [[antihelmintik]]e (sredstva proti črevesnim zajedavcem) in [[antiseptik]]e, in povečini vsebujejo spojine [[težka kovina|težkih kovin]].
 
Po izdaji knjige je Plenčič dobil častni naslov profesorja na dunajski medicinski fakulteti. Dve leti pozneje mu je [[Marija Tereza]] podelila plemiški in leta 1770 še viteški naslov.
 
[[Slovensko mikrobiološko društvo]], je leta 1996 imenovalo po Plenčiču odličja in priznanja, ki jih podeljujejo zaslužnim slovenskim mikrobiologom.
 
== Viri ==
<div class="references-small">
* [http://www.encyclopedia.com/doc/1G2-2830903449.html Plenčič (or Plenciz), Marcus Antonius, Complete Dictionary of Scientific Biography ]
* Kotnik, V. (2002). "63. poglavje: Od miazme do norih krav - Marko Anton Plenčič". '''V:''' ''Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo'' (str. 507); urednika Gubina M. in Ihan A. Ljubljana: Medicinski razgledi. ISBN 961-6260-11-1
* [http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/8ea1e0a843bbaf6aa28816158dd0a02a.pdf Zlata Stropnik: Uvod v prevod knjige, M. A. Plenčič: O bolezenskem kontagiju ]
* Kruta, V. (2008). [http://www.encyclopedia.com/doc/1G2-2830903449.html "Plenčič (or Plenciz), Marcus Antonius,"]. [http://www.encyclopedia.com/Complete+Dictionary+of+Scientific+Biography/publications.aspx?pageNumber=1 ''Complete Dictionary of Scientific Biography '']. Pridobljeno 2011-01-14.
</div>
 
== Zunanje povezave ==
* [http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/8ea1e0a843bbaf6aa28816158dd0a02a.pdf Zlata Stropnik: Uvod v prevod knjige, M. A. Plenčič: O bolezenskem kontagiju ]
 
[[Kategorija:Slovenski zdravniki]]
[[Kategorija:Slovenski znanstveniki]]
[[Kategorija:Mikrobiologija]]
 
{{stub}}