Zaliv (revija): Razlika med redakcijama

Veliko pozornosti je posvečal nepriznanim evropskim narodnim skupnostim in se boril za [[demokracija|demokratično ureditev družbe]], [[suverenost]] in samobitnost [[Slovenci|Slovencev]] znotraj [[SFRJ]] in svobodo umetniškega ustvarjanja. Opozarjal je na nenehno nevarnost [[fašizem|fašizma]], na slab položaj slovenske skupnosti v [[Italija|Italiji]] in na slab odnos matične domovine do zamejstva. ''Zaliv'' je dajal poudarek svobodni [[polemika|polemiki]]; delež revije za razvoj slovenske [[demokracija|demokracije]] se premalo omenja.

Leta [[1974]] je revija ''Zaliv'' ob [[Edvard Kocbek|Kocbekovi]] 70-letnici pripravila brošuro ''[[Edvard Kocbek, pričevalec našega časa]]''. V njej sta Boris Pahor in [[Alojz Rebula]] objavila intervju z njim. Brošura je bila objavljena marca 1975, kupiti pa jo je bilo mogoče le v zamejstvu, saj je bila v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] prepovedana. Kocbek je v intervjuju odkrito spregovoril o pokolu [[slovensko domobranstvo|domobrancev]] po [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] na slovenskem ozemlju. Podtikali so mu laži, sam pa ni imel možnosti, da bi se branil. Tako je v Sloveniji prišlo prvič po vojni do [[polemika|polemik]] o tej temi. Borisu Pahorju, avtorju vprašanj, so za nekaj let prepovedali vstop v Jugoslavijo, zaradi kritičnih prispevkov do političnega vodstva v [[SRS]] pa sta bila na zapor obsojena sodelavca iz Slovenije. Miklavčič in Blažič.
Kocbek je sodeloval tudi pri poimenovanju revije.