Vez sigma: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
SunnyZoya (pogovor | prispevki)
m Redakcija 2696075 uporabnika Marko3 (pogovor) razveljavljena
Vrstica 1:
[[Slika:Sigma bond.svg|thumb|right|250px|Vez σ-vez med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote.]]
[[Slika:Electron orbitals.svg|right|thumb|350px|Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi σ-vezi σ dveh s-orbital s in dveh p-orbital p.]]
'''VezSigma sigmavez''' ali '''vez σ-vez''' v [[kemija|kemiji]] je najmočnejša vrsta [[kovalentna vez|kovalentne vezi]]. S stališča [[simetrija skupin|simetrije skupin]] je σ-vez σ najbolj jasno definirana v dvoatomskih molekulah, v katerih je simetrična glede na rotacijo okrog osi vezi. Po definiciji, ki izhaja iz simetrije skupin, nastane σ-vez σ najpogosteje s prekrivanjem orbital ''s+s'', ''p<sub>z</sub>+p<sub>z</sub>'' in ''s+p<sub>z</sub>'' ter ''d<sub>z</sub>2+d<sub>z</sub>2'' orbital, pri čemer je ''z'' definiran kot os vezi. Popolnoma enako simetrijo molekularne orbitale daje tudi [[kvantna teorija]]. Praktična posledica tega prekrivanja v dvoatomnih molekulah je mešanje valovnih funkcij molekularnih orbital ''s+s'' in ''p<sub>z</sub>+p<sub>z</sub>'' molekularnih orbital. Obseg mešanja oziroma prekrivanja je odvisen od relativnih energij na videz simetričnih molekularnih orbital.
 
V dvoatomskih molekulah z enakima atomoma nimajo orbitale σ orbitale med vezanima atomoma nobenih nodalnih ravnin. Odgovarjajoča protivez oziroma orbitala ''σ*'' orbitala je definirana s prisotnostjo nodalne ravnine med vezanima atomoma.
 
Sigma vezi so najmočnejše kovalentne vezi, vezni elektroni teh vezi pa se pogosto imenujejo kar ''elektroni σ elektroni''.
 
== Vezi σ-vezi v večatomskih spojinah ==
Vezi σ-vezi v večatomskih spojinah nastanejo s čelnim prekrivanjem atomskih orbital. Primer: v [[propan]]u je deset σ-vezi σ –- dve v vezeh C-C in osem v vezeh C-H. Vezi σ-vezi v takšni večatomski molekuli so zelo delokalizirane, kar je v nasprotju s konceptom dve orbitali – ena vez. Pojem sigma vezi σ je kljub temu neskladju izjemno uporaben in prodoren.
 
Pojem vezi σ-vezi se, čeprav ohlapno, uporablja tudi za opis interakcij, ki nastanejo s prekrivanjem posameznega zrahljanega dela ene orbitale s posameznom zrahljanim delom druge orbitale.
 
== Vezi σ-vezi v spojinah z večkratnimi vezmi ==
V spojinah z večkratnimi vezmi, na primer v [[eten]]u (CH<sub>2</sub>=CH<sub>2</sub>) in [[krom]]ovem(II) acetat (Cr(CH<sub>3</sub>-COO)<sub>2</sub>), je ena vez v večkratni vezi vedno σ-vez σ. Vezi σ-vezi v etenu so dopolnjene s [[Pi vez pi|π-vezmi π]], v kromovem(II) acetatu pa celo z [[Delta vez delta|vezmi δδ–vezmi]].
 
== Vezi σ-vezi v organskih molekulah ==
Organske molekule so zgrajene iz različno dolgih nerazvejanih ali razvejanih verig, pogosto pa vsebujejo tudi enega ali več [[Aliciklična spojina|Alicikličnih]]| ali [[aromatičnost|aromatskih obročev]], v katerih se poleg σ-vezi σ pojavljajo tudi π-vezi π. Število σ-vezi σ v molekulah alifatskih in alicikličnih spojin je enako številu atomov plus številu obročev minus ena (pravilo vezi sigma vezi oziroma Lysyjevo pravilo):
 
:''N<sub>σ</sub> = N<sub>atomov</sub> + N<sub>obročev</sub> - 1''
 
Izračun je zelo enostaven: [[vodik]] H<sub>2</sub> ima 2 atoma + 0 obročev – 1 = 1 σ-vez σ, [[metan]] CH<sub>4</sub> pa 5 atomov + 0 obročev – 1 = 4 σ-vezi σ. Za [[aromatičnost|aromatske spojine]] pravilo σ-vezi σ ne velja. [[Benzen]], na primer, ima dvanajst atomov in en obroč, vendar ima samo šest σ-vezi σ.
 
== Glej tudi ==
* [[Pi vez pi|π-vez π]]
* [[Delta vez delta|δ-vez δ]]
* [[Molekularna geometrija]]