Zaliv (revija): Razlika med redakcijama

Leta [[1974]] je revija Zaliv ob [[Edvard Kocbek|Kocbekovi]] 70-letnici pripravila brošuro ''[[Edvard Kocbek, pričevalec našega časa]]''. V njej sta Boris Pahor in [[Alojz Rebula]] objavila intervju z njim. Brošura je bila objavljena marca 1975, kupiti pa jo je bilo mogoče le v zamejstvu, saj je bila v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] prepovedana. Kocbek je v intervjuju odkrito spregovoril o pokolu [[slovensko domobranstvo|domobrancev]] po [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] na slovenskem ozemlju. Podtikali so mu laži, sam pa ni imel možnosti, da bi se branil. Tako je v Sloveniji prišlo prvič po vojni do [[polemika|polemik]] o tej temi. Borisu Pahorju, avtorju vprašanj, so za nekaj let prepovedali vstop v Jugoslavijo, zaradi kritičnih prispevkov do političnega vodstva v [[SRS]] pa sta bila na zapor obsojena sodelavca iz Slovenije. Kocbek je sodeloval tudi pri poimenovanju revije.

''Zaliv'' je odraz neodvisnega levičarskega razumništva, ukvarja pa se predvsem z vprašanji slovenske narodne eksistence. Poudarek je na kulturnopolitični in splošni [[publicistika|publicistiki]], medtem ko je [[leposlovje|leposlovni del]] skromnejši. Vreden pozornosti je memoarski spis Radoslave Premrl [[Janko Premrl|Moj brat Janko Vojko]].

*Eseji in študije: [[Gojko Budal]], [[Katarina Šalamun-Biedrzycka|Katka Šalamun]], Josip Merku, Danijela Nedoh, [[Albert Rejec]], Gustavo Buratti, Pavle Merku, Boris Pahor, [[Pavel Štranj]], Ubald Vrabec, [[Branko Marušič]], Beno Zarnik, Boro Ban, Alojz Rebula, Viktor Blažič (pisal pod psevdonimom [[Zorko Prelog]]) idr.