Vitamin D: Razlika med redakcijama

Bolnik mora prenehati z dodajanjem vitamina D in uživati s kalcijem revno prehrano. Tako se zniža raven kalcija v telesu.

 

 

Ena izmed najpomembnejših vlog vitamina D je vzdrževanje ravnotežja kalcija v kosteh s spodbujevanjem absorbcije kalcija v črevesju, spodbujevanjem resorpcije kosti s povečanjem števila osteoklastov, ohranjanjem koncentracije kalcija in fosfatov za tvorbo kosti in omogočanjem pravilnega delovanja obščitničnega hormona za ohranjanje koncentracije kalcija v serumu. Ker pomanjkanje vitamina D spremeni presnovo mineralov v telesu, lahko pomanjkanje vitamina D povzroči nizko mineralno gostoto kosti in povečano tveganje za izgubo kostne mase (osteoporoza) ali zlomov kosti.<ref name = "96A"> {{cite journal |author= Bell TD, Demay MB, Burnett-Bowie SAM |title= The biology and pathology of vitamin D control in bone |journal= Journal of Cellular Biochemistry |volume=111 |issue=1 |pages=7-13 |year=2010 |doi=10.1002/jcb.22661|pmid=20506379}}</ref> Raziskovali so uporabo vitamin D za potencialno zdravljenje osteoporoze , ker pa je zdravljenje pomanjkanja vitamina D povezano s povečanjem mineralizacije osteoida (mlada kostnina), še vedno ni jasno ali vitamina D vpliva na osteoporotično obolenje kosti (osteoporozo).<ref name = "96A"/> V presečnih raziskavah so ugotovili pozitiven rezultat razmerja med vitaminom D in mineralno gostoto kosti v kolku.<ref name = "97A"> {{cite journal |author= Lips P |title= Vitamin D deficiency and secondary hyperparathyroidism in the elderly: consequences for bone loss and fractures and therapeutic implications |journal= Endocrine Reviews |volume=22 |issue=4 |pages=477–501|year=2001 |doi=10.1210/er.22.4.477|pmid=11493580}}</ref> V študiji Lips (2001) so poročali, da je zmanjšanja kostna gostota pri osteomalaciji (mehkost kosti) večja kot zmanjšana kostna gostota pri blagem pomanjkanju vitamina D.<ref name = "97A"/> Obstaja tudi razmerje med nizko mineralno gostoto kosti in sedečim življenjskim slogom. To se kaže v slabotnih, starejših osebah, ki jim pogosto primanjkuje vitamina D in svinca. V študiji Lips (2001) so poročali tudi, da blago pomanjkanje vitamina D ni bilo povezano s povečanim tveganjem za zlom kolka. V študiji, opravljeni na Norveškem, ki jo je sestavljalo 246 bolnikov z zlomom kolka, pri katerih so raziskovali dejavnike tveganja.<ref name = "97A"/> Rezultati so pokazali, da je uživanje vitamina D manjše od 100 I.E dnevno povezano s povečanim tveganjem za zlom kolka.<ref name = "97A"/> Prehranska dopolnila z vitaminom D lahko tudi povečajo mineralno gostoto kosti v drugih delih skeleta.<ref name = "97A"/> Študija je pokazala, da v primerjavi s kontrolno skupino, uživanje dodatka 800 IE/dan vitamina D, poveča mineralno gostoto kosti ledvene hrbtenice pri ženskah po menopavzi.<ref name = "97A"/> Osebe, starejše od 50 let, potrebujejo višjo raven vitamina D. V študiji obravnavani v LoPiccolo et al. (2010), so odrasli, ki uživanjo dnevno prehransko dopolnilo s 482-770 IE vitamina D, imeli znižano stopnjo nevretenčnih zlomov za 20%.<ref name = "98A"> {{cite journal |author= LoPiccolo MC, Lim HW |title= Vitamin D in health and disease |journal= Photodermatology, Photoimmunology & Photomedicine |volume=26 |issue=5 |pages=224–229|year=2010 |doi=10.1111/j.1600-0781.2010.00524.x|pmid=18525006}}</ref> Vendar v študiji niso poročali o zmanjšanju tveganja zloma pri osebah, ki so uživali dnevno dopolnitev 400 IE ali manj vitamina D.<ref name = "98A"/>

 

Raziskovalci izpostavljajo povezavo med pomanjkanjem vitamina D in pojav multiple skleroze, zaradi posledice zaviralnega delovanja imunskega sistema.<ref name = "102A"> {{cite journal |author= Munger, KL; Levin, LI; Hollis, BW; Howard, NS; Ascherio, A |title= Serum 25-hydroxyvitamin D levels and risk of multiple sclerosis |journal= JAMA |volume=296 |issue=23 |pages=2832–8|year=2006 |doi=10.1001/jama.296.23.2832|pmid=17179460}}</ref>

 

Ni znano ali lahko jemanje prehranskega dopolnila z vitaminom D med nosečnostjo zmanjša verjetnost, da se bo kasneje v življenju pri otroku razvila multipla skleroza.<ref name = "104A">{{cite web |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/7871598.stm. Retrieved 2010-03-25 |title= Vitamin D helps control MS gene |publisher= BBC News |accessdate=20 December 2010}}</ref> <ref name = "105A">{{cite web |url=http://mssociety.ca/en/research/medmmo_20090205.htm |title= Genetic Study Supports Vitamin D Deficiency as an Environmental Factor in MS Susceptibility |publisher= Mssociety.ca.|accessdate=20 December 2010}}</ref> Ne glede na to, pa uživanje dodatkov vitamina D nakazuje, da morda le-ta povzroča pandemijo alergijskih bolezni.<ref name = "106A"> {{cite journal |author= Wjst, M |title= Introduction of oral vitamin D supplementation and the rise of the allergy pandemic |journal= Allergy, asthma, and clinical immunology |volume=5 |issue=1 |pages=8|year=2009 |doi=10.1186/1710-1492-5-8|pmid=20016691}}</ref> Prav tako so odkrili povezavo med jemanjem prehranskih dopolnil z vitaminom D v otroštvu in povečanim tveganjem za atopijo (nagnjenje k preobčutljivosti) in alergijski rinitis kasneje v življenju.<ref name = "107A"> {{cite journal |author= Hyppönen, E; Sovio, U; Wjst, M; Patel, S; Pekkanen, J; Hartikainen, AL; Järvelinb, MR |title= Infant vitamin d supplementation and allergic conditions in adulthood: northern Finland birth cohort 1966 |journal= Annals of the New York Academy of Sciences |volume=1037 |pages=84–95|year=2004 |doi=10.1196/annals.1337.013|pmid=15699498}}</ref>

 

Vitamin D je ključnega pomena za zdravo okostje. Povečane potrebe po vitaminu D se pojavijo pri otrocih in doječih materah. V različnih študijah želijo oceniti ali koncentracija vitamina D oziroma akrivnega metabolita kalcitriola, vpliva na rast in razvoj otroka, zmanjšanje možnosti razvoja osteoporoze in zlomov,...itd.

 

Z različnimi raziskavami v razvitih državah ugotovljajo premajhen vnos vitamina D in zmanjšanje izpostavljenosti otrok sončnim žarkom na splošno. Pomanjkanje vitamina D opažajo tudi pri starejšihotrocih in mladostnikih. Ameriška akademija za pediatrijo (AAP) je leta 1997 priporočala minimalni dnevni vnos 200 IE/dan vitamina D za dojenčke starejše od 2 mesecev in mladostnike.<ref name = "15A"> {{cite journal |author= Gartner LM, Greer FR |title= Prevention of rickets and vitamin D deficiency: new guidelines for vitamin D intake |journal= Pediatrics |volume=111|pages=908-10 |year=2009 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/reprint/111/4/908}}</ref> Na podalgi različnih raziskav sedaj AAP za novorojenčke, dojenčke in mladostnike priporoča minimalni vnos 400 IE/dan vitamina D, ki ga lahko začnejo dajati že novorjenčku.<ref name = "16A"> {{cite journal |author= Wagner CL, Greer FR |title= Prevention of rickets and vitamin D deficiency: new guidelines for vitamin D intake |journal= Pediatrics |volume=122|pages=1142-52 |year=2008 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/reprint/122/5/1142}}</ref> Razlog za povečanje minimalnega dnevnega vnosa je pojavljanje rahitisa v otroškem obdobju in izogibanje sončnim žarkom, zaradi strahu pred kožnim rakom.<ref name = "16A"/><ref>{{navedi knjigo | year = 2010 | title = Izbrana poglavja iz pediatrije | location = Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani | isbn = 978-961-6454-21-6}}</ref>

 

Pomanjkanje sinteze vitamina D je možna razlaga za visoko stopnjo okužbe z virusom influenze pozimi;<ref name = "110A"> {{cite journal |author= Cannell, J. J.; Vieth, R.; Umhau, J. C.; Holick, M. F.; Grant, W. B.; Madronich, S.;Garland, C. F.; Giovannucci, E. |title= Epidemic influenza and vitamin D |journal= Epidemiology and Infection |volume=134 |issue=6 |pages=1129–40|year=2006 |doi=10.1017/S0950268806007175|pmid=16959053}}</ref> Vendar pa so poleg vitamina D še drugi predpostavljeni dejavniki, ki vplivajo na okužbo v zimskem času.<ref name = "111A"> {{cite journal |author= Lowen, Anice C.; Mubareka, Samira; Steel, John; Palese, Peter |title= Influenza virus transmission is dependent on relative humidity and temperature |journal= PLoS Pathogens |volume=3 |issue=10 |pages= e151|year=2007 |doi=10.1371/journal.ppat.0030151|pmid=17953482|pmc=2034399}}</ref> Drugi vpleteni dejavniki so nizka relativna zračna vlažnost, predvsem zaradi ogrevanja notranjih prostorov in nizke temperature kot ena izmed značilnosti zime, ki podpirajo širjenje virusa gripe.

 

Poročilo ameriškega National Health and Nutrition Examination Survey (NHANES), ki je zajelo skoraj 5000 udeležencev, ugotavlja, da je nizka raven vitamina D povezana s povečanim tveganjem za bolezen perifernih arterij (zapora arterij v rokah in nogah). Incidenca (pogostnost) bolezni perifernih arterij je bila 80% višja pri udeležencih z najnižjo koncentracijo vitamina D (<17,8 ng/mL).<ref name = "64A"> {{cite journal |author= Melamed, ML; Muntner, P; Michos, ED; Uribarri, J; Weber, C; Sharma, J; Raggi, P |title= Serum 25-hydroxyvitamin D levels and the prevalence of peripheral arterial disease: results from NHANES 2001 to 2004 |journal= Arteriosclerosis, thrombosis, and vascular biology |volume=28 |issue=6 |pages=1179–85|year=2008 |doi=10.1161/ATVBAHA.108.165886|pmid=18417640}}</ref> Ugotovili so, da se raven holesterola, pri vrtnatjih v Veliki Britaniji v poletnih mesecih zmanjša.<ref name = "136A"> {{cite journal |author= Grimes, DS; Hindle, E; Dyer, T |title= Sunlight, cholesterol and coronary heart disease |journal= QJM |volume=89 |issue=8 |pages=579–89|year=1996 |pmid=8935479}}</ref> Nizka raven vitamina D je povezana tudi z zvišanim krvnim tlakom in kardiovaskularnim (srčno-žilnim) tveganjem. Številne opazovalne študije kažejo na to povezavo, vendar so v dveh sistemskih pregledih študij, le pri eni študiji ugotovili šibke dokaze koristi uživanja dodatkov, v ostalih pa niso našli nobenega dokaza za ugoden vpliv dodatkov.<ref name = "66A"> {{cite journal |author= Pittas, AG; Chung, M; Trikalinos, T; Mitri, J; Brendel, M; Patel, K; Lichtenstein, AH; Lau, J et al. |title= Systematic review: Vitamin D and cardiometabolic outcomes |journal= Annals of internal medicine |volume=152 |issue=5 |pages=307–14|year=2010 |doi=10.1059/0003-4819-152-5-201003020-00009 (inactive 2010-03-25)|pmid=20194237}}</ref><ref name = "137A"> {{cite journal |author= Wang, L; Manson, JE; Song, Y; Sesso, HD |title= Systematic review: Vitamin D and calcium supplementation in prevention of cardiovascular events |journal= Annals of internal medicine |volume=152 |issue=5 |pages=315–23|year=2010 |doi=10.1059/0003-4819-152-5-201003020-00010 (inactive 2010-03-25)|pmid=20194238}}</ref><ref name = "138A"> {{cite journal |author= Nemerovski, CW; Dorsch, MP; Simpson, RU; Bone, HG; Aaronson, KD; Bleske, BE |title= Vitamin D and cardiovascular disease |journal= Pharmacotherapy |volume=29 |issue=6 |pages=691–708|year=2009 |doi=10.1592/phco.29.6.691|pmid=19476421}}</ref>