Zemljiška knjiga: Razlika med redakcijama

 

[[Zemljiška knjiga]] je [[javna knjiga]], ki vsebuje evidence oziroma podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah. Je javna evidenca, katera je zelo pomembna za [[trg nepremičnin]], saj mora biti v njej vpisana prav vsaka nepremičnina, vsaka sprememba lastništva, stvarne pravice, določene obligacijske pravice in nenazadnje tudi pravna dejstva. Pod stvarne pravice prištevamo lastninsko pravico, [[zemljiški dolg]], [[hipoteko]], [[služnostno pravico]]. Med obligacijske pravice pa sodijo zakupna in najemna pravica, predkupna pravica, prepoved odtujitve oziroma obremenitve, posebna pravica javnega dobra. Zemljiška knjiga je zelo pomembna evidenca za lstnike nepremičnin, kupce, prodajalce in druge kateri se na tak ali drugačen način ukvarjajo z nepremičnino.

 

 

 

Zgodovina zemljiške knjige je zelo zanimiva, prav tako kot pri matični knjigi. Varnost pravnega prometa seda že daleč v preteklost, saj je bilo temu že zelo zgodaj posvečenega veliko časa. Zemljiško knjigo so našli že v starem Egiptu okoli leta 1950 pr. n. št. Takrat so na deščicah zabeležili imena zemljišč in njihove lastnike, prav to so odkrili pri starih Grkih. V Egiptu pa so prve evidence obstajale ob popisu zemlje okoli Nila. Evidence zemljiške knjige pa so bile najdene tudi v starodavnem Orientu. Tisti, ki je niso poznali so bili Rimljani, vendar pa so kljub nepoznavanju zemljiške knjige imeli seznam oziroma listino zemljišč, katere so poimenovali bibliotekon. Tradicija zemljiške knjige pa sega v srednjeevropske države, za slovensko ozemlje jo je uvedel Cesarski patent, to pa je bilo leta 1747. 1871 je bil prvi zakon o zemljiški knjigi na našem ozemlju. Leta 2002 je bila ponovno opravljena alaliza evidence nepremičnin.

 

 

 

Zemljiškoknjižna načela so:

 

 

 

Vpisi v zemljiško knjigo so lahko bodisi oblikovalni [[(konstitutivni)]], lahko pa imajo drugačen učinek bodisi javne objave, takšnim pa pravimo, da imajo [[deklaratorni]] učinek.

 

 

 

Pri tem poznamo glavne in pomožne vpise.

 

 

 

Vsak lastnik mora pravočasno urediti vse potrebne vpise glde nepremičnine, saj se le na takšen način lahko izogne težavam, katere lahko nastanejo zaradi nevpisa.

 

 

 

Po letu 2001 se je zakonodaja na področju zemljiške knjige zelo začela spreminjati, pri tem pa so to začeli urejati Uredba, pravilniki in zakoni.

 

 

 

Pristojnost glede zemljiške knjige ima [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]][http://www.google.com/#sclient=psy&hl=en&q=vrhovno+sodi%C5%A1%C4%8De+ljubljana&aq=1&aqi=g2g-o1&aql=&oq=&gs_rfai=&pbx=1&fp=83f87efc6f926f13]. Vodenje opravljajo zemljiškoknjižna sodišča oziroma okrajna sodišča, glede na območje kjer leži nepremičnina. Okrajna sodišča so pri svojem delu vezana na zakon. Glede zemljiškoknjižnih zadev pa lahko odloča tudi zemljiškoknjižni referent. Pristojnosti, katere ima okrajno sodišče glede zemljiške knjige so: opravljanje, vnašanje, vpisovanje, odločanje o spisih, vodenje zbirke listin.

 

 

 

Vodenje elektronske zemljiške knjige pomeni, vpis podatkov v elektronsko zemljiško knjigo, pri tem pa tudi vzdrževanje. Vse to najdemo v 1. členu Uredbe. Sistem elektronske zemljiške knjige temelji na centralni informatizirani bazi. 2001 je bila centralna informatizirana baza vzpostavljena. Programska aplikacija in podatki so na enem mestu shranjeni in sicer na centralnem računalniku Centra Vlade za informatiko. Referenti lahko do podatkov dostopajo z enotnim grafičnim umestnikom. Pri elektronskem dostopu do zemljiške knjige je dne 20. 5. 2004 začel veljati tudi Pravilnik o elektronskem dostopu do informatizirane glavne knjige. Pravilnik ureja elektronski dostop, nadomestilo za informatizirano glavno knjigo, tehnične pogoje, pomoč znotraj uporabe sistema, nadzor.