Zemljiška knjiga: Razlika med redakcijama

[[Zemljiška knjiga]] je [[javna knjiga]], ki vsebuje evidence oziroma podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah. Je javna evidenca, katera je zelo pomembna za [[trg nepremičnin]], saj mora biti v njej vpisana prav vsaka nepremičnina, vsaka sprememba lastništva, stvarne pravice, določene obligacijske pravice in nenazadnje tudi pravna dejstva. Pod stvarne pravice prištevamo lastninsko pravico, [[zemljiški dolg]], [[hipoteko]], [[služnostno pravico]]. Med obligacijske pravice pa sodijo zakupna in najemna pravica, predkupna pravica, prepoved odtujitve oziroma obremenitve, posebna pravica javnega dobra. Zemljiška knjiga je zelo pomembna evidenca za lstnike nepremičnin, kupce, prodajalce in druge kateri se na tak ali drugačen način ukvarjajo z nepremičnino.

Sestavljena je iz [[glavne knjige]], [[zbirke listin]] in ostalih pomožnih registrov. Glavna knjiga, kot ena izmed sestavin je namenjena objavi in vpisu podatkov glede pravice na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, katere je po zakonu potrebno vpisati v zemljiško knjigo. Glavno knjigo za vsako katastrsko občino se vodi posebej, vodi pa jo pristojno zemljiškoknjižno sodišče. Glavna knjiga je sestavljena iz zemljiškoknjižnih vložkov, ti zemljiškoknjižni vložki pa so sestavljeni iz treh evidenčnih listov:

Osnovna enota zemljiške knjige je [[zemljiškoknjižni vložek]]. V ta vložek se vpisujejo parcele in lastništve iste katastrske občine.

Vendar pa se sedaj, ko obstaja tudi [[elektronska zemljiška knjiga]] glede listov uvaja tudi novost C1, C2 in C3.

Zgodovina zemljiške knjige je zelo zanimiva, prav tako kot pri matični knjigi. Varnost pravnega prometa seda že daleč v pretklostpreteklost, saj je bilo temu že zelo zgodaj posvečenega veliko časa. Zemljiško knjigo so našli že v starem Egiptu okoli leta 1950 pr. n. št. Takrat so na deščicah zabeležili imena zemljišč in njihove lastnike, prav to so odkrili pri starih Grkih. V Egiptu pa so prve evidence obstajale ob popisu zemlje okoli Nila. Evidence zemljiške knjige pa so bile najdene tudi v starodavnem Orientu. Tisti, ki je niso poznali so bili Rimljani, vendar pa so kljub nepoznavanju zemljiške knjige imeli seznam oziroma listino zemljišč, katere so poimenovali bibliotekon. Tradicija zemljiške knjige pa sega v srednjeevropske države, za slovensko ozemlje jo je uvedel Cesarski patent, to pa je bilo leta 1747. 1871 je bil prvi zakon o zemljiški knjigi na našem ozemlju. Leta 2002 je bila ponovno opravljena alaliza evidence nepremičnin.

Elektronski dostop do zemljiške knjige pa se je začel postopno uvajati leta 1995. To pa je zelo pripomoglo k izboljšani [[e-upravi]].

Vpisi v zemljiško knjigo so lahko bodisi oblikovalni [[(konstitutivni)]], lahko pa imajo drugačen učinek bodisi javne objave, takšnim pa pravimo, da imajo [[deklaratorni]] učinek.

# [[predznambe]] in

# [[zaznambe]].

# [[plomba]] in

# [[poočitev]].

Pristojnost glede zemljiške knjige ima [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]]. Vodenje opravljajo zemljiškoknjižna sodišča oziroma okrajna sodišča, glede na območje kjer leži nepremičnina. Okrajna sodišča so pri svojem delu vezana na zakon. Glede zemljiškoknjižnih zadev pa lahko odloča tudi zemljiškoknjižni referent. Pristojnosti, katere ima okrajno sodišče glede zemljiške knjige so: opravljanje, vnašanje, vpisovanje, odločanje o spisih, vodenje zbirke listin.

[[Zemljiškoknjižni izpisek]] si lahko pridobimo na spletni strani sodišča ali pa na zemljiški knjigi. Za pridobitev izpolnimo določen obrazec, napišemo okrajno sodišče, kjer leži nepremičnina za katero želimo izpisek, katastrsko občino in parcelno številko. Potrebno je napisati tudi osebne podatke ime, priimek, naslov naročitelja izpiska, namen za kaj se izpisek potrebuje.