Zemljiška knjiga: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 37:
Zemljiška knjiga ima dvojen pomen, saj ustvarja, ureja in razvršča pravice na nepremičnini. Da bi bil pomen zemljiške knjige pravi, potrebuje zaneslive temelje. Zaradi sklenjenih najemnih pogodb je zelo veliko nepremičnin v posesti nelastnikov. To se dogaja tudi pri premičninah, vendar tam ne gre za takšen problem, saj imajo premičnine dosti nižjo vrednost od nepremičnin. Glavni pomen zemljiške knjige je, da mi vanj zaupamo in pri tem uporabljamo načelo dobre vere. Tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, je tudi dejanski lastnik neke nepremičnine.
=ZGODOVINA ZEMLJIŠKE KNJIGE=
Zgodovina zemljiške knjige je zelo zanimiva, prav tako kot pri matični knjigi. Varnost pravnega prometa seda že daleč v pretklost, saj je bilo temu že zelo zgodaj posvečenega veliko časa. Zemljiško knjigo so našli že v starem Egiptu okoli leta 1950 pr. n. št. Takrat so na deščicah zabeležili imena zemljišč in njihove lastnike, prav to so odkrili pri starih Grkih. V Egiptu pa so prve evidence obstajale ob popisu zemlje okoli Nila. Evidence zemljiške knjige pa so bile najdene tudi v starodavnem Orientu. Tisti, ki je niso poznali so bili Rimljani, vendar pa so kljub nepoznavanju zemljiške knjige imeli seznam oziroma listino zemljišč, katere so poimenovali bibliotekon. Tradicija zemljiške knjige pa sega v srednjeevropske države, za slovensko ozemlje jo je uvedel Cesarski patent, to pa je bilo leta 1747. 1871 je bil prvi zakon o zemljiški knjigi na našem ozemlju. Leta 2002 je bila ponovno opravljena alaliza evidence nepremičnin.
<br />
Elektronski dostop do zemljiške knjige pa se je začel postopno uvajati leta 1995. To pa je zelo pripomoglo k izboljšani e-upravi.
| |||